181. |
182. |
183. Differences in neighbourhood equipment between socialist and post-socialist housing estates in Croatia and SloveniaAnđelina Svirčić Gotovac, Ratko Đokić, Boštjan Kefo Kerbler, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: The study analyses differences in the quality of neighbourhood equipment between socialist (old) and post-socialist (new) large housing estates in Croatia and Slovenia. A total of 2,193 participants from the four largest cities in Croatia (Zagreb, Split, Rijeka, and Osijek) and the two largest cities in Slovenia (Ljubljana and Maribor) were surveyed in 2022. Satisfaction with neighbourhood equipment was evaluated based on the following aspects of the housing estate: accessibility of primary and secondary services and facilities as well as overall satisfaction with the estate. Residents, regardless of the country, Croatia or Slovenia, and the type of estate, were generally satisfied with all key aspects of the housing estates. The results also indicated a generally higher urbanistic standard in both types of estates in Slovenia compared to those in Croatia. Furthermore, indicators of satisfaction with neighbourhood equipment generally demonstrated weak correlations with residents’ individual characteristics – gender, age, tenure, and length of residence in the estate. In accordance with the initial assumption, socialist estates were not rated worse overall compared to post-socialist housing estates. Ključne besede: socialist and post-socialist housing estates, satisfaction with primary and
secondary neighbourhood equipment, comparative analysis of Croatia and
Slovenia, individual characteristics of residents Objavljeno v DiRROS: 27.01.2025; Ogledov: 117; Prenosov: 52
Celotno besedilo (719,93 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
184. Pedagoška kontinuiteta prehoda iz vrtca v šoloJerneja Jager, Mateja Režek, Sonja Rutar, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, učitelj, vzgojitelj, spodbudna interakcija, spodbudno učno okolje, didaktika Objavljeno v DiRROS: 27.01.2025; Ogledov: 75; Prenosov: 36
Celotno besedilo (256,12 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
185. Vloga skavtskih dejavnosti pri krepitvi duševnega zdravja mladihMaja Kurbus, Alenka Gril, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljeni so izsledki raziskave o vlogi skavtov pri krepitvi duševnega zdravja mladih. V uvodu so opredeljene težave, ki se pojavljajo na področju duševnega zdravja, z varovalnimi dejavniki in dejavniki tveganja za duševno zdravje mladih. Nato so predstavljeni načini krepitve duševnega zdravja pri skavtih; avtorici sta raziskali posledice teh načinov tudi empirično, med mladimi skavti in skavtinjami v Sloveniji, skupaj z njihovimi potrebami po podpori pri varovanju duševnega zdravja. Raziskavo sta izvedli po mešani kvalitativno-kvantitativni metodi. Rezultati raziskave so pokazali, da imajo skavtske dejavnosti na duševno zdravje večine skavtinj in skavtov, ki so v raziskavi sodelovali, zelo pozitiven vpliv, pri tem pa imajo pomembno vlogo podporni medsebojni odnosi in čas, ki ga v sklopu skavtskega udejstvovanja preživijo v naravi. Skavtske dejavnosti imajo pomembno vlogo predvsem kot preventiva na področju duševnega zdravja. Ključne besede: skavti, mladostniki, duševno zdravje, mladinsko delo, varovalni dejavniki, dejavniki tveganja Objavljeno v DiRROS: 27.01.2025; Ogledov: 71; Prenosov: 57
Celotno besedilo (326,68 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
186. Umeščanje novega mladinskega centra v skupnostNeža Vrhovec, Alenka Gril, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Predstavljena je študija primera novega mladinskega centra na obrobju mesta. O ustanovitvi so povedali svoje mnenje direktorica javnega zavoda, mladinski delavci in mladi uporabniki. Raziskovanje je poskušalo odgovoriti na dve vprašanji: kako vzpostaviti mladinski center kot skupnostni prostor in kako v njem spodbuditi participacijo mladih. Ugotovitve kažejo, da je sodelovanje različnih deležnikov in prebivalcev ključno za pridobivanje podpore lokalne skupnosti mladinskemu centru in da mora razvoj dejavnosti temeljiti na participativnih procesih v skupnosti. Mladinski delavci spodbujajo participacijo prebivalcev in mladih udeležencev z vzpostavljanjem dialoga, v katerem lahko ti izražajo svoje ideje in potrebe, mladinski delavci pa temu prilagajajo dejavnosti, mlade vključujejo kot pomočnike in sodelavce v dejavnosti in skrb za prostor oziroma jim omogočajo uresničitev lastnih projektov z zagotovitvijo ustrezne podpore in družbe vrstnikov. Participativni pristopi pripomorejo h krepitvi zaupanja in povezanosti med ljudmi v skupnosti. Ključne besede: mladi, participacija, mladinsko delo, terensko delo, socializacija, mladinski delavci Objavljeno v DiRROS: 27.01.2025; Ogledov: 72; Prenosov: 41
Celotno besedilo (270,06 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
187. The role of social support in the transition from lower‑ to upper‑secondary school in Slovenia : anxiety in focusAna Kozina, Katja Košir, Tina Pivec, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: education, transition, upper-secundary school, anxitety, social support, Slovenia Objavljeno v DiRROS: 27.01.2025; Ogledov: 93; Prenosov: 42
Celotno besedilo (766,55 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
188. |
189. A synthesis of evidence for policy from behavioural science during COVID-19 : analysisKai Ruggeri, Friederike Stock, S. Alexander Haslam, Valerio Capraro, Žan Lep, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Scientifc evidence regularly guides policy decisions1 , with behavioural science increasingly part of this process2 . In April 2020, an infuential paper3 proposed 19 policy recommendations (‘claims’) detailing how evidence from behavioural science could contribute to eforts to reduce impacts and end the COVID-19 pandemic. Here we assess 747 pandemic-related research articles that empirically investigated those claims. We report the scale of evidence and whether evidence supports them to indicate applicability for policymaking. Two independent teams, involving 72 reviewers, found evidence for 18 of 19 claims, with both teams fnding evidence supporting 16 (89 %) of those 18 claims. The strongest evidence supported claims that anticipated culture, polarization and misinformation would be associated with policy efectiveness. Claims suggesting trusted leaders and positive social norms increased adherence to behavioural interventions also had strong empirical support, as did appealing to social consensus or bipartisan agreement. Targeted language in messaging yielded mixed efects and there were no efects for highlighting individual benefts or protecting others. No available evidence existed to assess any distinct diferences in efects between using the terms ‘physical distancing’ and ‘social distancing’. Analysis of 463 papers containing data showed generally large samples; 418 involved human participants with a mean of 16,848 (median of 1,699). That statistical power underscored improved suitability of behavioural science research for informing policy decisions. Furthermore, by implementing a standardized approach to evidence selection and synthesis, we amplify broader implications for advancing scientifc evidence in policy formulation and prioritization. Ključne besede: psychology, behaviour, trusted leaders, adherence to behavioural interventions, covid-19, pandemic Objavljeno v DiRROS: 27.01.2025; Ogledov: 101; Prenosov: 52
Celotno besedilo (4,67 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
190. The EU policy discourse on EdTech and constructing the image of an excellent teacherJanja Žmavc, Lucija Zala Bezlaj, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: This article presents a discourse analysis of European Union (EU) policy documents on educational uses of digital technology (EdTech) from 2015 to 2022. It explores the ideological dimensions of language use and power relations, particularly concerning the teacher's role. Despite increasing critical scrutiny, the policy discourse in this period remains predominantly unidimensional, framing EdTech as a transformative solution. The study combines corpus-assisted analysis with critical discourse analysis and linguistic pragmatics to reveal how EU policy constructs a normative image of an ‘excellent' teacher inexorably linked to digital competencies. It shows how this discourse implicitly denies teachers' autonomy in technology adoption, reinforcing institutional power dynamics. The paper offers a critical perspective on the ideological underpinnings of language use in EdTech policy, challenging prevailing normative discourses and emphasising the need for a nuanced understanding of the socio-political implications and power dynamics inherent in the discourse surrounding teachers’ engagement with digital technology. Ključne besede: EdTech, EU policy discourse, image of teacher, teachers, ideological language use, European Union Objavljeno v DiRROS: 27.01.2025; Ogledov: 85; Prenosov: 81
Celotno besedilo (910,36 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |