1. Stik urbanih površin z gozdom na primeru Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hribTjaša Babič, Mojca Nastran, 2024, strokovni članek Povzetek: V Sloveniji problematika stika urbanih površin z gozdom še ni bila celostno obravnavana, zato je bil izveden primer študije v vzhodnem delu Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib v Ljubljani, kjer so pogosti konflikti med urbanimi površinami in gozdnim ekosistemom. Študija je vključevala ožji pregled literature, terenske preglede z zabeležbo dejavnosti na stiku urbanih površin z gozdom in analizo pobud s spletnega portala Servis pobude meščanov Ljubljana. Dejavnosti smo evidentirali z aplikacijo ArcGIS Survey 123. Prevladujoče neprimerne dejavnosti na proučevanem območju so vključevale nelegalno odlaganje materiala in odpadkov na gozdnem robu, sledilo je nenadzorovano širjenje invazivnih rastlinskih vrst. Gozdni požari na gozdnem robu niso bili med izstopajočimi težavami. Občani so poudarili pomen ohranjanja urejenega in mirnega okolja v krajinskem parku in izrazili pomembnost dobre dostopnosti ter prometne urejenosti. Za učinkovito upravljanje območja na stiku urbanih površin smo podali smernice, ki vključujejo preventivne ukrepe za zmanjšanje tveganja požarov, uporabo okolju prijaznih ograj za zaščito pred divjadjo, spodbujanje sajenja domačih neinvazivnih vrst in pravilno odstranjevanje invazivnih rastlin. Ozaveščanje javnosti in sodelovanje z lokalno skupnostjo sta ključna za ohranjanje stabilnosti in ekološke funkcionalnosti gozdnega roba.
Ključne besede: urbani gozdovi, mestni gozdovi, gozdni rob, konfliktni stiki, divja odlagališča odpadkov, invazivne rastline, gozdni požar, smernice za upravljanje
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 36
 Celotno besedilo (618,59 KB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. Usmerjanje obnove, nege in varstva gozdovaBoris Rantaša, Aleš Poljanec, 2024, predgovor, uvodnik, spremna beseda Ključne besede: obnova načrtov, gospodarjenje z gozdovi, nega gozdov, varstvo gozdov
Objavljeno v DiRROS: 24.07.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 39
Celotno besedilo (37,24 KB) |
9. Uporabnost nacionalnih podatkov laserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja pri zaznavanju gozdnih vrzeliAnže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gozdna tla zastirajo drevesne krošnje in gozdna vrzel je vsaka večja ali manjša površina tal, ki je ne prekrivajo krošnje zgornjega sloja dreves. Velikost vrzeli vpliva na to, katera drevesna vrsta se bo pomladila, pa tudi na vertikalno in horizontalno strukturo gozda. Na Pohorju (Pahernikova gozdna posest, za katero so značilni gozdovi, v katerih se na majhnih površinah pojavljajo drevesa različnih premerov in starosti) smo analizirali možnosti samodejnega zaznavanja vrzeli na podlagi podatkov Laserskega skeniranja Slovenije (LSS) in Cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS). Uporabili smo digitalna modela krošenj (DMK), pridobljena iz obeh virov podatkov. Skupna natančnost zaznavanja tudi najmanjših vrzeli (manjših od 50 m2 ) na podlagi podatkov LSS je znašala 94,4 %, na podlagi podatkov CAS pa 83,1 %. Na podlagi podatkov LSS je mogoče zaznati večje število in površino vrzeli, prav tako so vrzeli, pridobljene na podlagi podatkov LSS, bolj razčlenjene in podolgovate. Zaznavanje vrzeli s podatki CAS in LSS je medsebojno bolj primerljivo pri najmanjših površinah vrzeli 100 m2 , natančnost zaznave takšnih vrzeli je 85,4 oziroma 94,4 %. Rezultati kažejo, da je ob odsotnosti podatkov LSS uporaba podatkov CAS za določanje vrzeli smiselna na velikopovršinski ravni in pri zaznavanju vrzeli, večjih od 100 m2 .
Ključne besede: raznomerni gozdovi, raznodobni gozdovi, digitalni model krošenj, gozdna vrzel, daljinsko zaznavanje, Lasersko skeniranje Slovenije, LSS, Ciklično aerofotografiranje Slovenije, CAS
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Cene gozdnih zemljišč v Sloveniji v obdobju 2018-2022Matjaž Dovečar, Jaša Saražin, Matevž Triplat, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku analiziramo trg z gozdnimi zemljišči v Sloveniji v zadnjih petih letih. Kot glavni vir podatkov je bila uporabljena Evidenca trga nepremičnin, iz katere je mogoče s predlaganim metodoloških pristopom izluščiti kupoprodaje z zgolj gozdnimi zemljišči. Analiza podatkov kaže naraščanje cen gozdnih zemljišč skozi čas, statistično pomembne razlike med statističnimi regijami ter obstoj visokih cen gozdnih zemljišč. Z namenom zagotovitve zanesljivih rezultatov smo izločili izrazite vrednosti ali osamelce in tako prikazali bolj reprezentativno stanje nepremičninskega trga z gozdnimi zemljišči v Sloveniji. Aritmetična sredina cen gozdnih zemljišč celotne baze podatkov znaša 2,82 EUR/m 2 , medtem ko ta po odstranitvi osamelcev dosega 0,64 EUR/m 2 s pomembno nižjimi standardnimi odkloni. Petletna rast cen median gozdnih zemljišč na ravni države znaša 17,31 % in se med statističnimi regijami pomembno razlikuje. Raziskava prinaša vpogled v dejanske tržne razmere gozdnih zemljišč, kar je koristno tako za širšo javnost kot za strokovnjake, zlasti cenilce nepremičnin.
Ključne besede: gozdna posest, nepremičnine, ocenjevanje vrednosti, gozdovi, vrednost gozdov, primerjalne vrednosti
Objavljeno v DiRROS: 21.06.2024; Ogledov: 519; Prenosov: 169
Celotno besedilo (3,05 MB) |
