1. Poročilo o izvedbi naloge javnega naročila: »Monitoring ogljika v gozdnih tleh, mokriščih in urbanih tleh« - MEJNIK 4 : končno poročiloAleksander Marinšek, Daniel Žlindra, Mitja Ferlan, Erika Kozamernik, Boštjan Mali, Peter Horvat, Eva Zagorac, Nastja Mesarec, Janez Bergant, Borut Vrščaj, Primož Simončič, 2023, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: monitoring, ogljik, gozdna tla, mokrišča, urbana tla
Objavljeno v DiRROS: 24.05.2024; Ogledov: 97; Prenosov: 89
 Celotno besedilo (9,92 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na Goriškem KrasuValerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru.
Ključne besede: gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 101; Prenosov: 63
Celotno besedilo (1,33 MB) |
3. |
4. |
5. Stanje slovenskih gozdov : poročilo o rezultatih nacionalne gozdne inventure 2022Mitja Skudnik, Luka Krajnc, Gal Kušar, Anže Martin Pintar, 2023, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: monitoring, nacionalna gozdna inventura, odmrla lesna biomasa, temeljnica, površina gozda, lesna zaloga, vzorčne ploskve, poročila
Objavljeno v DiRROS: 21.11.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 0 |
6. |
7. Časovna študija sestojne inventure z aplikacijo MOTI na zasebni gozdni posestiAndrej Ficko, Helena Smrekar, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z razvojem digitalnih orodij postaja izvedba gozdne inventure na zasebni gozdni posesti dostopnejša, hitrejša in preglednejša. V raziskavi smo v okviru projekta EIP Digigozd na šestih gozdnih posestih proučevali porabo časa za merjenje sestojne temeljnice, števila dreves in zgornje sestojne višine s slovensko različico mobilne aplikacije MOTI ter hitrost učenja merilcev. Lastniki so izvedli meritve na 149 vzorčnih ploskvah v štirinajstih sestojih, pretežno debeljakih. Zbrane meritve smo analizirali na sestojni ravni, ravni posesti in skupaj. Pri skoraj vseh lastnikih se je izkazal negativen eksponentni učinek učenja na porabo časa za inventuro, ki je v povprečju znašala 10 min/ploskev. Na podlagi mešanega linearnega modela smo ugotovili, da ob upoštevanju razlik med lastniki in med sestoji na porabo časa značilno vpliva le zaporedna številka meritve. To pomeni, da vsaj v začetni fazi, ko merilec še ni izurjen, učenje prevladujoče vpliva na hitrost izvajanja meritev. Na podlagi časovne študije in izkušenj, ki smo jih pridobili v projektu, nameravamo nadaljevati z razvojem orodij za podporo pri gospodarjenju na zasebni gozdni posesti.
Ključne besede: časovna analiza, gozdna inventura, mobilne aplikacije, zasebna gozdna posest, gozdnogospodarsko načrtovanje, lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 03.10.2023; Ogledov: 348; Prenosov: 91
Celotno besedilo (764,80 KB) |
8. |
9. |
10. Julijske ujme so povzročile večjo škodo v gozdovih in na gozdni infrastrukturiJaša Saražin, Urša Vilhar, 2023, strokovni članek Ključne besede: gozdovi, ujme, škoda, gozdne prometnice, toča, vetrolom, poplave, hudourniki, gozdna vlaka, gozdne ceste, Cerkno
Objavljeno v DiRROS: 18.08.2023; Ogledov: 415; Prenosov: 155
Celotno besedilo (5,35 MB) |
