Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Background Enteroviruses (EV) cause yearly outbreaks with severe infections, particularly in young children. This study investigates EV circulation, age, and clinical presentations in Europe from 2018 to 2023. Methods Aggregated data were requested from the European Centre for Disease Prevention and Control National Focal Points for Surveillance and European Non-Polio Enterovirus Network. Data included detection month, specimen type, age group, and clinical presentation for the 10 most commonly reported EV types per year. Results Twenty-eight institutions (16 countries) reported 563 654 EV tests during the study period with 33 265 (5.9%) EV positive. Forty-two types were identified (n = 11 605 cases) with echovirus 30 (E30), coxsackievirus A6 (CVA6), EV-D68, E9, E11, CVB5, E18, CVB4, EV-A71, and E6 most frequently reported. E30 declined after 2018/2019, while CVA6, CVB5, E9, E11, and EV-D68 were prevalent both before and after the coronavirus disease 2019 (COVID-19) pandemic, and CVB4 and E18 were prevalent after the pandemic. A shift in seasons (summer to fall) and specimen positivity (feces to respiratory) was observed. Neurological signs predominated among EV-A71, CVB4, CVB5, E6, E9, E11, E18, and E30 (30%–72%). CVB4, CVB5, E9, E11, and E18 were frequently reported among neonates (18%–32%). CVA6 was frequently associated with hand, foot and mouth disease, and EV-D68 with respiratory infections. Paralysis was reported among 22 infections, associated with 10 nonpolio types. Conclusions This study emphasizes the widespread circulation and severity of EV infections in Europe, as well as the (re)emergence of specific types postpandemic. Our findings highlight the need for continuous EV surveillance to monitor variation in circulation, age, and clinical presentations, including paralysis among nonpolio EV infections.
Ključne besede: enterovirus, laboratory detection, surveillance, Europe, epidemiology
Objavljeno v DiRROS: 27.06.2025; Ogledov: 449; Prenosov: 253
Celotno besedilo (1,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Obračun partijskih »zdravih sil« oz. konservativcev z »liberalci« je bil v ZKS izveden jeseni 1972. Konec septembra 1972 je partijsko članstvo prejelo pismo predsedstva ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ oz. t. i. Titovo pismo. V njem je bilo zapisano, da gre za usodo socializma v Jugoslaviji, zato morajo komunisti okrepiti svojo aktivnost v organih samoupravljanja, državnih organih in družbenopolitičnih organizacijah. Pismo je bilo naperjeno predvsem proti liberalizmu. V občinskem komiteju Zveze komunistov Kamnik so omenjeno pismo obravnavali na 2. seji občinske konference ZKS Kamnik, ki je potekala 12. oktobra 1972 v sejni dvorani Skupščine občine Kamnik. V članku so predstavljeni glavni poudarki iz razprave, iz katerih je razvidno, da razen redkih izjem razpravljavci niso doumeli prelomnosti Titovih stališč in spremembe »partijskega kurza«.
Ključne besede: Slovenija, komunistična partija, Kamnik (Slovenija), 1972, Titovo pismo, konec liberalizma
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 369; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,31 MB)

Povzetek: Članek na podlagi literature in pričevanj razčlenjuje življenjsko pot Franca Jeze (1916–1984), pisatelja, publicista in borca za samostojno ter demokratično Slovenijo. Ta krščanski socialist, sodelavec OF in nekdanji taboriščnik je po drugi svetovni vojni zapustil tedanjo Jugoslavijo in se za stalno naselil v Trstu. V prispevku je obravnavano njegovo življenje od prebega v Italijo jeseni 1948 do smrti v Trstu 20. januarja 1984. Jeza ni bil italijanski državljan in ni imel stalne službe, zato se je težko preživljal, zlasti kot zunanji sodelavec Radia Trst A in tednika Novi list, razvil pa je izjemno publicistično delo kot urednik, kritik, kronist, prevajalec, a tudi kot izvirni leposlovni avtor. V javno zavest pa se je najbolj vtisnilo njegovo zavzemanje za demokratično in neodvisno Slovenijo.
Ključne besede: Franc Jeza, samostojna slovenskega država, Trst, Udba – jugoslovanska tajna politična policija, Slovenci v Trstu
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 370; Prenosov: 129
Celotno besedilo (3,11 MB)

Povzetek: Po koncu druge svetovne vojne maja 1945 so se v Sloveniji začeli prvi procesi pred vojaškimi sodišči, na katerih so bili med obsojenimi večinoma civilisti in zelo malo vojaških oseb. Sodišča so bila organizirana ter so sodila in izrekala kazni na podlagi Uredbe o vojaških sodiščih iz maja 1944. Postopki so bili hitri in kratki. Vojaška sodišča so obsodila največ civilistov, ki so bili obtoženi, da so med vojno sodelovali z okupatorji in delovali proti partizanskemu gibanju, ker so (oziroma naj bi) bili člani okupatorjevih političnih organizacij in vojaških formacij; posebej veliko je bilo procesov zaradi članstva v Kulturbundu. Potekali so tudi sodni procesi proti nemškim in slovenskim podjetnikom ter lastnikom denarnih zavodov in procesi proti vojaškim osebam – pripadnikom Slovenskega domobranstva, ki so jim sodili v taboriščih Šentvid in Teharje.
Ključne besede: vojaško sodstvo, Uredba o vojaških sodiščih, kazenski sodni procesi, procesi proti pripadnikom Slovenskega domobranstva, poletje 1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 315; Prenosov: 129
Celotno besedilo (3,13 MB)

Povzetek: Sredi 19. stoletja lahko zaznamo prva razhajanja med nemškimi in slovenskimi politiki, ki so bila posledica različnih nacionalnih interesov. Razkol obeh taborov v 60. letih 19. stoletja pa se ni začel iz nacionalnih vzgibov, ampak iz političnih, zaradi antagonizma slovenskih konservativcev in nemških liberalcev. Kasneje je politični spor prerasel v narodnostno nasprotovanje. Pričevanja Nemcev, ki so živeli v času razkola na Slovenskem kažejo, da so v boju za nacionalne ideje tako kot Slovenci izhajali iz istega stališča in se zato enako odzivali. Oboji so trdili, da je njihov narod ogrožen in da mu grozi asimilacija. Nemško nasprotovanje slovenskemu nacionalnemu gibanju je temeljilo tudi na strahu nemških politikov pred izgubo vodilnega položaja v deželah z večinsko slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: politična zgodovina, narodna gibanja, Nemci, Slovenci, 19. st., liberalci, konservativci, mediji, nacionalizem
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 316; Prenosov: 143
Celotno besedilo (3,01 MB)