1821. Italijansko nasilje na območju Bloške planote, 1941-1943Mirjam Dujo Jurjevčič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava čas italijanske okupacije (od aprila 1941
do septembra 1943) na Bloški planoti, tj. na območju nekdanje
in današnje Občine Bloke. Bloško planoto je aprila 1941 zasedel
italijanski okupator in povzročil največje število smrtnih žrtev
med drugo svetovno vojno na obravnavanem območju, to je
triindvajset odstotkov vseh žrtev, med njimi pa so prevladovale
civilne žrtve. V prispevku so predstavljeni posamezni primeri
nasilja in smrtne žrtve, ki jih je povzročila italijanska vojska.
Najhujše nasilje se je dogajalo v času italijanske ofenzive julija
in avgusta 1942, ko so množično streljali ljudi, izganjali prebivalstvo v internacijo, požigali in ropali premoženje. Na kratko je
predstavljen tudi nastanek in delovanje vaških straž na Blokah
pod italijanskim vojaškim poveljstvom.
Ključne besede: 1941-1943, Bloška planota, italijanska okupacija, italijansko nasilje, internacija, represalije
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 318; Prenosov: 124
 Celotno besedilo (3,37 MB) |
1822. Rim 45 pr. Kr., Milano 395 po Kr., Metlika 1999 po Kr. : neprijetnost in nujnost spomina na državljansko vojnoAleš Maver, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so obravnavani trije zgledi javnega obeleževanja
zmage v državljanski vojni, eden iz sodobne Slovenije in dva iz
antike. Izhodišče je odločitev metliškega občinskega sveta iz leta
1999, da 26. november ponovno uveljavi kot občinski praznik,
čeprav je povezan z zmago partizanov pod komunističnim
vodstvom v državljanskem spopadu med Slovenci. V besedilu
je predstavljeno raziskovanje vzrokov za izpostavljanje uspehov
v spopadih s sodržavljani skozi različna zgodovinska obdobja.
Razmeroma jasno je, da sta tako komunistična zmaga v državljanski vojni na Slovenskem med drugo svetovno vojno kot Cezarjeva zmaga v državljanski vojni v 1. stoletju pr. Kr. odločilno vplivali na oblikovanje razmerij v obeh skupnostih (slovenski in
rimski). Zmagovalci so hoteli v obeh primerih to jasno ponavzočiti skupnosti v celoti, še zlasti pa privržencem poražene strani.
Ključne besede: zgodovina, državljanska vojna, triumf, spomini, Suhor, antika
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 269; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,70 MB) |
1823. Od več ljubljanskih do enotne mestne občine: : upravnopravni in teritorialni razvoj od komunalnega sistema do sodobne lokalne samouprave med letoma 1955 in 1994David Petelin, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Obdobje po drugi svetovni vojni je s socialističnim političnim in
gospodarskim okvirjem poseglo v upravno organiziranje občin.
Uvedba delavskega samoupravnega sistema je vplivala tudi na
organiziranje državne in lokalne oblasti. Ljubljana je bila v štirih
desetletjih deležna sedmih upravnih razdelitev. Uvedba komunalnega sistema junija 1955 je zabrisala meje med mestom in
podeželjem, zato je bila Ljubljana sprva razbita na devet občin,
od leta 1964 pa razdeljena na pet občin (Center, Bežigrad, Šiška,
Moste - Polje, Vič - Rudnik), ki so se ohranile vse do uvedbe novega
sistema lokalne samouprave v samostojni Sloveniji leta 1995. Za
reševanje skupnih lokalnih zadev na mestni ravni je bil leta 1955
ustanovljen mestni svet (1964 Mestni svet Ljubljane, 1969 Skupščina mesta Ljubljane), na medobčinski ravni pa Svet ljubljanske
regije. Komunalni sistem se je v štiridesetletnem obdobju izkazal
za upravno pomanjkljivega, saj je bolj kot za potrebe lokalnega
prebivalstva skrbel za naloge iz pristojnosti državne oblasti.
Ključne besede: mestne občine, krajevne skupnosti, upravni razvoj, zakoni, samoupravljanje, domoznanstvo, Ljubljana, 1955/1994
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 348; Prenosov: 204
Celotno besedilo (1,75 MB) |
1824. "Sistem socialistične demokracije in razvoja socialističnega gospodarstva stremi za tem, da se formirajo gospodarsko močne občine" ali Kako je nastala Občina Ljubljana Vič - RudnikJelka Piškurić, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je obravnavan upravni razvoj območja nekdanje
Občine Ljubljana Vič - Rudnik. Z uvedbo komunalnega sistema
leta 1955 je prišlo do večjih sprememb v organizaciji in obsegu
občin. Njihovo število se je začelo zmanjševati, mestni predeli pa
povezovati s podeželjem. Nazoren primer tega je bila Občina Ljubljana Rudnik. Proces združevanja se je nadaljeval do leta 1961,
ko je med drugim nastala velika Občina Ljubljana Vič - Rudnik. Eden od pomembnejših razlogov za združitev viške in rudniške
občine je bila želja oblasti po enakomernejšem gospodarskem
razvoju mestnih in podeželskih predelov. Prispevek prikaže tudi
gospodarske osnove nekdanjih občin Ljubljana Vič in Ljubljana
Rudnik ter posledice, ki jih je upravno združevanje prineslo za
razvoj območja.
Ključne besede: Ljubljana Vič - Rudnik, 1955–1961, občina, nastanek, upravna zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 330; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,70 MB) |
1825. Biti partizan, vaški stražar ali domobranecMirjam Dujo Jurjevčič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni nekateri motivi, ki so bili povod,
da so se posamezniki med drugo svetovno vojno pridružili
ali vaškim stražam, partizanskim ali domobranskim enotam.
Seveda dopuščamo, da obstajajo še drugi vzroki. Omejujemo se
le na zbrana pričevanja in druge vire, ki so vezani na območje
južne Notranjske, to je na območje medvojnih šestih občin Begunje, Bloke, Cerknica, Rakek, Stari trg, Sv. Vid oziroma današnjih
občin Bloke, Cerknica in Loška dolina.
Ključne besede: druga svetovna vojna, mobilizacija, partizani, vaški stražarji, domobranci, Notranjska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 427; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,77 MB) |
1826. Revolucija v okupirani Ljubljani v letih 1941 in 1942 : žrtvoslovni prikaz njenih posledicDamjan Hančič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se osredinja na prvo obdobje revolucionarnega nasilja
in prikaže na podlagi do zdaj pregledanih virov, da je revolucionarna stran v Ljubljani in bližnji okolici v obdobju do pojava
oboroženih oddelkov protirevolucionarne strani, tj. od julija 1941
do konca oktobra 1942 izvedla napade, ugrabitve ali atentate na
okoli 200 oseb, od tega je bilo do konca oktobra 1942 kar okoli
170 oseb tudi ubitih. Med temi je bila velika večina civilistov oz.
nevojaških oseb ter nekaj tudi žrtev iz lastnih vrst, tj. partizanskih dezerterjev ali »nezanesljivih oseb«. V članku je objavljen
aktualiziran poimenski seznam žrtev iz tega obdobja.
Ključne besede: Ljubljana, druga svetovna vojna, revolucionarno nasilje, žrtve, 1941, 1942
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 351; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,74 MB) |
1827. Doseljavanje Slovenaca u NDH s posebnom osvrtom na područje Korduna i BanovineMarica Karakaš Obradov, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so obravnavane smernice nemško-hrvaške politike
med drugo svetovno vojno o zamenjavi prebivalstva. Del slovenskega prebivalstva z območij, ki jih je okupiral nemški rajh,
bi se moral izseliti na območje Neodvisne države Hrvaške, v
nepremičnine Srbov, ki bi se morali izseliti v Srbijo. Načrtovanih
obsega in poteka zamenjave ni bilo mogoče izpeljati niti na
državni ravni niti na območju Banovine in Korduna.
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 200; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,74 MB) |
1828. Telesnovzgojna organizacija Orel po prvi svetovni vojniAleš Šafarič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je prikazan celosten proces obujanja in razvoja telesnovzgojne katoliške organizacije Orel po prvi svetovni vojni do
njenega razpusta konec leta 1929. Organizacija, ki je nastala leta
1906 kot nasprotje liberalnemu Sokolu, a hkrati temeljila na njegovih dognanjih, je po vojni nadaljevala samosvojo uspešno pot.
Dokončno se je organizacijsko osamosvojila, prilagodila novim
jugoslovanskim razmeram, mednarodno povezala, »športno«
dvignila, v temelju pa ostala zvesta svojemu programu in
namenu, to je vzgajati telesno in duhovno močnega katoliškega
Slovenca, ki bo opora katoliškemu taboru.
Ključne besede: šport, telovadba, telesna kultura, športna društva, Orel, Slovenija, 1918/1929
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 350; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,81 MB) |
1829. Elite in nacionalna država v dobi globalizacijeMetod Berlec, Matevž Tomšič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nacionalne države se v 21. stoletju soočajo z novimi izzivi,
ki jih prinaša moderni svet. Pri tem avtorja raziskujeta, kako
spopad med globalističnimi in suverenističnimi elitami vpliva
na delovanje nacionalnih držav. Predpostavka je, da je nacionalna država še vedno osrednji institucionalni okvir, ki
omogoča tako reševanje ključnih problemov neke skupnosti
kot tudi politični angažma njenih pripadnikov. Pri tem avtorja
menita, da sta tako neupoštevanje lokalnih specifik, značilno
za globaliste, kot tudi zapiranje v lastne okvire, značilno za nacionaliste, problematična z vidika sodobnih družbenih izzivov.
Da lahko elita opravlja svojo funkcijo, sta potrebni sposobnost globalnega razmišljanja in delovanja ter vpetost v nacionalni
vrednotni okvir.
Ključne besede: Evropa, nacionalne države, globalizem, politika, elite, 21. st.
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 306; Prenosov: 0 |
1830. Upravnopravne spremembe lokalne oblasti mesta Ljubljana od konca druge svetovne vojne do uvedbe komunalnega sistema (1945-1955)David Petelin, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ljubljana je po drugi svetovni vojni doživljala številne upravne,
politične in teritorialne spremembe. V obdobju 1945–1955 je
bila deležna kar sedmih upravnoteritorialnih sprememb. Takoj
po vojni je imelo mesto položaj okrožja, ki je bilo razdeljeno
na sedem rajonov in ti na 35 kvartov, že istega leta junija 1945
je bila razdeljena na deset mestnih četrti, nato od februarja
1948 na štiri rajone in tri kraje, od marca 1949 na štiri rajone
in en kraj, oktobra istega leta na pet rajonov, aprila 1952 pa je
bila Ljubljana z novim zakonom o upravni razdelitvi takratne republike razdeljena na Glavno mesto Ljubljana ter občini Polje
in Šentvid.
Ključne besede: Ljubljana, upravnopravni razvoj, teritorialne, spremembe, občina, mesto
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 331; Prenosov: 0 |
