1. |
2. |
3. |
4. Digitalni zajem podatkov o stanju krošenj in poškodovanosti gozdov za namene poročanja ICP ForestsMitja Skudnik, Andrej Grah, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mednarodna delovna skupina za proučevanje vplivov onesnaženosti na gozdne ekosisteme, ki je bila ustanovljena pod okriljem Konvencije o daljinskem transportu onesnaženega zraka, deluje že nekaj desetletij (od leta 1980). Za področje gozdarstva je ključna delovna skupina ICP Forests, katere osnovna ideja je spremljanje vplivov atmosferskih onesnažil na procese v gozdnih ekosistemih. Pravilnik o varstvu gozdov je zakonska podlaga za izvajanje tega programa v Sloveniji, terenske izmere in spremljanje stanja pa pod okriljem javne gozdarske službe izvaja Gozdarski inštitut Slovenije. Širok nabor podatkov, zbranih na terenu, že 35 let polni mednarodne zbirke podatkov. V Sloveniji smo se odločili za uvedbo digitalnega vnosa terenskih podatkov, saj menimo, da elektronski vnos podatkov omogoča kakovostnejše podatke zaradi logičnih kontrol ter prihranek časa pri zajemu in obdelavi podatkov. V delu predstavljamo primer postavitve in uporabe posebej izdelane mobilne aplikacije za digitalni zajem podatkov s pripadajočo podatkovno bazo, ki omogoča enostavno shranjevanje podatkov in pozneje izvoz za namene poročanja. Ključne besede: digitalni vnos podatkov, podatkovne baze, Pravilnik o varstvu gozdov, mednarodno poročanje, osutost, popis poškodb drevje Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2717; Prenosov: 741 Celotno besedilo (262,17 KB) |
5. Protokol za določanje kvalitete sadik gozdnega drevja : naloga JGS 3/2.4 "Analize kvalitete sadik in koreninskega sistema"Peter Železnik, Natalija Dovč, Gregor Božič, 2020, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: protokoli, gozdno drevje, sadike, SOP, kvaliteta sadik Objavljeno v DiRROS: 19.03.2020; Ogledov: 2105; Prenosov: 335 Celotno besedilo (1,30 MB) |
6. Arboristični vidiki snegoloma v mestni občini Ljubljana v zimi 1999Lena Marion, Niko Torelli, Primož Oven, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: V začetku februarja 1999 je sneg poškodoval veliko dreves v Mestni občini Ljubljana. Od 624 dreves, zajetih v naši raziskavi, je bilo kar 195 (31 %) poškodovanih zaradi snega. V povprečju smo zabeležili 1,7 odloma na drevo. Poškodovanih je bilo 17 drevesnih vrst. Najpogosteje zastopane so bile Aesculus hippocastanum L., Betula pendula ROTH. in Salix x sepulcralis SIMONK.Razkroj lesa je bil najpogostejša napaka na mestu odloma. Praviloma se je pojavljal v kombinaciji z vraslo skorjo in bližnjo mehansko poškodbo. Na mestu odloma je bil razkroj zabeležen pri 87 % vej in vrhov premera nad 20 cm.Raziskava je pokazala, da neugodne rastne posebnosti drevesa ter razkrojni procesi v lesu odločilneje vplivajo na lomljenje vej kot sama drevesna vrsta. Odlomljeni deli polovice v snegolomu poškodovanih dreves so ovirali promet alipa povzročili materialno škodo. Z opravljanjem rednega nadzora varnostnega stanja dreves bi bilo mogoče pravočasno odkriti in odstraniti potencialno nevarna drevesa ali njihove dele. Raziskava kaže na nujno uvedbo sistemskega varnostnega nadzora in nege urbanega drevja v Ljubljani. Ključne besede: arboristika, urbano drevje, snegolom, odlom, razkroj, vrasla skorja, Ljubljana Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4827; Prenosov: 2073 Celotno besedilo (10,06 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Mrtvo drevje v pragozdu PečkaMarko Debeljak, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava mrtvo drevje in njegove ostanke na raziskovalnih ploskvah pragozda Pečka na rastišču Abieti-Fagetum dinaricum. Obravnava štiri razpadne stadije: panje, gomile, ležeče ostanke, stoječa mrtva drevesa in njihove ostanke. Razpadne stadije smo opisali in določili izračun njihovega volumna. Razpadne stadije smo primerjali med seboj, ugotovili zakonitosti oblike razpada za bukev in jelko ter izvedli količinsko primerjavo z živim drevjem naraziskovalni povr{ini. Rezultati raziskave nakazujejo izredno pomembnost prisotnosti mrtvega drevja za vzdrževanje evolucijsko dosežene kompleksnosti gozdnega ekosistema, tudi v razmerah, ko v gozdu prevladujejo navidezni procesi razgradnje sestoja. Ključne besede: pragozd, Pečka, mrtvo drevje, razpadni stadij, Abieti-Fagetum dinaricum, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4489; Prenosov: 1943 Celotno besedilo (894,07 KB) |