1. Gozdna tla in vegetacija eno leto po požaru na Goriškem KrasuValerija Babij, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Janez Kermavnar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V letu 2023 − eno leto po obsežnem požaru na Goriškem Krasu, ki je divjal julija leta 2022 − smo na izbranih gozdnih vzorčnih ploskvah popisali zeliščno, grmovno in drevesno vegetacijo in analizirali tla do globine 10 cm. Ploskve smo izbrali na lokacijah stalnih vzorčnih ploskev ZGS z različno stopnjo poškodovan osti zaradi požara. Na izbranih ploskvah smo skupno popisali 260 vrst praprotnic in semenk. V drevesni plasti smo popisali trinajst vrst (enajst domorodnih in dve tujerodni), v grmovni plasti trideset, v zeliščni pa 255. V drevesni plasti so bili najpogostejši mali jesen, črni gaber in črni bor, v grmovni mali jesen, navadni ruj in robide. V zeliščni plasti smo med drugimi popisali tudi devetnajst drevesnih vrst, ki so pomembna zasnova pri naravni obnovi požganega gozda na Krasu; najpogostejša sta bila črni gaber in rešeljika. Gradient poškodovanosti po požaru se jasno kaže v večini vegetacijskih in talnih spremenljivk. Statistično značilne razlike med skupinami ploskev z različno stopnjo poškodovanosti smo ugotovili za šest parametrov: pH-vrednosti in vsebnosti žvepla v organskem delu tal, zastiranje drevesne plasti, zastiranje mahov, število vrst v spodnji drevesni plasti, število vrst zeliščne plasti. Na ploskvah smo prepoznali devet (ter še tri vrste na požarišču zunaj ploskev) invazivnih ali potencialno invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst; med drevesnimi sta bila najpogostejša robinija in visoki pajesen. Študija pomembno prispeva k razumevanju razvoja vegetacije, pomlajevanja ključnih drevesnih vrst in poškodb gozdnih tal v inicialni fazi po obsežnem požaru. Ključne besede: gozdna vegetacija, poškodbe tal, gozdni požar, drevesne vrste, pestrost vrst, invazivne rastlinske vrste, Kras, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 21.05.2024; Ogledov: 100; Prenosov: 59 Celotno besedilo (1,33 MB) |
2. |
3. Kako podnebne spremembe in velikopovršinske motnje vplivajo na naravne ekosisteme? : učno gradivo pri predmetu Globalne spremembe in gozdni ekosistemi, BF Odd. za gozdarstvo in obnovljive gozdne vireLado Kutnar, 2024, drugo učno gradivo Ključne besede: podnebne spremembe, motnje, temperature, gozdni ekosistemi, drevesne vrste, pričakovana razporeditev gozdov, model, IPCC, ARSO, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 03.04.2024; Ogledov: 125; Prenosov: 0 |
4. |
5. Makroskopske in mikroskopske značilnosti lesa : robinja, "akacija" (Robinia pseudoacacia L.)Jožica Gričar, Peter Prislan, 2023, strokovni članek Ključne besede: anatomija lesa, značilnosti lesa, drevesne vrste, robinja, akacija, Robinia pseudoacacia L. Objavljeno v DiRROS: 09.01.2024; Ogledov: 269; Prenosov: 76 Celotno besedilo (257,47 KB) |
6. |
7. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : brek = Sorbus torminalisRobert Brus, Zvone Sadar, Primož Štular, Hojka Kraigher, 2013, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, brek, Sorbus torminalis, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 399; Prenosov: 91 Celotno besedilo (407,93 KB) |
8. |
9. |
10. Tehnične smernice za ohranjanje in rabo genskih virov : lipa in lipovec = Tilia platyphyllos, Tilia cordataIgor Dakskobler, Robert Brus, Andrej Verlič, Nikica Ogris, Gregor Božič, 2013, strokovni članek Ključne besede: genski viri, drevesne vrste, tehnične smernice, lipa, Tilia platyphyllos, lipovec, Tilia cordata, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 20.12.2023; Ogledov: 303; Prenosov: 0 |