1831. Od več ljubljanskih do enotne mestne občine: : upravnopravni in teritorialni razvoj od komunalnega sistema do sodobne lokalne samouprave med letoma 1955 in 1994David Petelin, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Obdobje po drugi svetovni vojni je s socialističnim političnim in
gospodarskim okvirjem poseglo v upravno organiziranje občin.
Uvedba delavskega samoupravnega sistema je vplivala tudi na
organiziranje državne in lokalne oblasti. Ljubljana je bila v štirih
desetletjih deležna sedmih upravnih razdelitev. Uvedba komunalnega sistema junija 1955 je zabrisala meje med mestom in
podeželjem, zato je bila Ljubljana sprva razbita na devet občin,
od leta 1964 pa razdeljena na pet občin (Center, Bežigrad, Šiška,
Moste - Polje, Vič - Rudnik), ki so se ohranile vse do uvedbe novega
sistema lokalne samouprave v samostojni Sloveniji leta 1995. Za
reševanje skupnih lokalnih zadev na mestni ravni je bil leta 1955
ustanovljen mestni svet (1964 Mestni svet Ljubljane, 1969 Skupščina mesta Ljubljane), na medobčinski ravni pa Svet ljubljanske
regije. Komunalni sistem se je v štiridesetletnem obdobju izkazal
za upravno pomanjkljivega, saj je bolj kot za potrebe lokalnega
prebivalstva skrbel za naloge iz pristojnosti državne oblasti.
Ključne besede: mestne občine, krajevne skupnosti, upravni razvoj, zakoni, samoupravljanje, domoznanstvo, Ljubljana, 1955/1994
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 349; Prenosov: 205
 Celotno besedilo (1,75 MB) |
1832. "Sistem socialistične demokracije in razvoja socialističnega gospodarstva stremi za tem, da se formirajo gospodarsko močne občine" ali Kako je nastala Občina Ljubljana Vič - RudnikJelka Piškurić, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je obravnavan upravni razvoj območja nekdanje
Občine Ljubljana Vič - Rudnik. Z uvedbo komunalnega sistema
leta 1955 je prišlo do večjih sprememb v organizaciji in obsegu
občin. Njihovo število se je začelo zmanjševati, mestni predeli pa
povezovati s podeželjem. Nazoren primer tega je bila Občina Ljubljana Rudnik. Proces združevanja se je nadaljeval do leta 1961,
ko je med drugim nastala velika Občina Ljubljana Vič - Rudnik. Eden od pomembnejših razlogov za združitev viške in rudniške
občine je bila želja oblasti po enakomernejšem gospodarskem
razvoju mestnih in podeželskih predelov. Prispevek prikaže tudi
gospodarske osnove nekdanjih občin Ljubljana Vič in Ljubljana
Rudnik ter posledice, ki jih je upravno združevanje prineslo za
razvoj območja.
Ključne besede: Ljubljana Vič - Rudnik, 1955–1961, občina, nastanek, upravna zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 335; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,70 MB) |
1833. Biti partizan, vaški stražar ali domobranecMirjam Dujo Jurjevčič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so predstavljeni nekateri motivi, ki so bili povod,
da so se posamezniki med drugo svetovno vojno pridružili
ali vaškim stražam, partizanskim ali domobranskim enotam.
Seveda dopuščamo, da obstajajo še drugi vzroki. Omejujemo se
le na zbrana pričevanja in druge vire, ki so vezani na območje
južne Notranjske, to je na območje medvojnih šestih občin Begunje, Bloke, Cerknica, Rakek, Stari trg, Sv. Vid oziroma današnjih
občin Bloke, Cerknica in Loška dolina.
Ključne besede: druga svetovna vojna, mobilizacija, partizani, vaški stražarji, domobranci, Notranjska, 1941/1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 430; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,77 MB) |
1834. Revolucija v okupirani Ljubljani v letih 1941 in 1942 : žrtvoslovni prikaz njenih posledicDamjan Hančič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek se osredinja na prvo obdobje revolucionarnega nasilja
in prikaže na podlagi do zdaj pregledanih virov, da je revolucionarna stran v Ljubljani in bližnji okolici v obdobju do pojava
oboroženih oddelkov protirevolucionarne strani, tj. od julija 1941
do konca oktobra 1942 izvedla napade, ugrabitve ali atentate na
okoli 200 oseb, od tega je bilo do konca oktobra 1942 kar okoli
170 oseb tudi ubitih. Med temi je bila velika večina civilistov oz.
nevojaških oseb ter nekaj tudi žrtev iz lastnih vrst, tj. partizanskih dezerterjev ali »nezanesljivih oseb«. V članku je objavljen
aktualiziran poimenski seznam žrtev iz tega obdobja.
Ključne besede: Ljubljana, druga svetovna vojna, revolucionarno nasilje, žrtve, 1941, 1942
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 354; Prenosov: 136
Celotno besedilo (1,74 MB) |
1835. Doseljavanje Slovenaca u NDH s posebnom osvrtom na područje Korduna i BanovineMarica Karakaš Obradov, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so obravnavane smernice nemško-hrvaške politike
med drugo svetovno vojno o zamenjavi prebivalstva. Del slovenskega prebivalstva z območij, ki jih je okupiral nemški rajh,
bi se moral izseliti na območje Neodvisne države Hrvaške, v
nepremičnine Srbov, ki bi se morali izseliti v Srbijo. Načrtovanih
obsega in poteka zamenjave ni bilo mogoče izpeljati niti na
državni ravni niti na območju Banovine in Korduna.
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 200; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,74 MB) |
1836. Telesnovzgojna organizacija Orel po prvi svetovni vojniAleš Šafarič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku je prikazan celosten proces obujanja in razvoja telesnovzgojne katoliške organizacije Orel po prvi svetovni vojni do
njenega razpusta konec leta 1929. Organizacija, ki je nastala leta
1906 kot nasprotje liberalnemu Sokolu, a hkrati temeljila na njegovih dognanjih, je po vojni nadaljevala samosvojo uspešno pot.
Dokončno se je organizacijsko osamosvojila, prilagodila novim
jugoslovanskim razmeram, mednarodno povezala, »športno«
dvignila, v temelju pa ostala zvesta svojemu programu in
namenu, to je vzgajati telesno in duhovno močnega katoliškega
Slovenca, ki bo opora katoliškemu taboru.
Ključne besede: šport, telovadba, telesna kultura, športna društva, Orel, Slovenija, 1918/1929
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 350; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,81 MB) |
1837. Elite in nacionalna država v dobi globalizacijeMetod Berlec, Matevž Tomšič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nacionalne države se v 21. stoletju soočajo z novimi izzivi,
ki jih prinaša moderni svet. Pri tem avtorja raziskujeta, kako
spopad med globalističnimi in suverenističnimi elitami vpliva
na delovanje nacionalnih držav. Predpostavka je, da je nacionalna država še vedno osrednji institucionalni okvir, ki
omogoča tako reševanje ključnih problemov neke skupnosti
kot tudi politični angažma njenih pripadnikov. Pri tem avtorja
menita, da sta tako neupoštevanje lokalnih specifik, značilno
za globaliste, kot tudi zapiranje v lastne okvire, značilno za nacionaliste, problematična z vidika sodobnih družbenih izzivov.
Da lahko elita opravlja svojo funkcijo, sta potrebni sposobnost globalnega razmišljanja in delovanja ter vpetost v nacionalni
vrednotni okvir.
Ključne besede: Evropa, nacionalne države, globalizem, politika, elite, 21. st.
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 306; Prenosov: 0 |
1838. Upravnopravne spremembe lokalne oblasti mesta Ljubljana od konca druge svetovne vojne do uvedbe komunalnega sistema (1945-1955)David Petelin, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: Ljubljana je po drugi svetovni vojni doživljala številne upravne,
politične in teritorialne spremembe. V obdobju 1945–1955 je
bila deležna kar sedmih upravnoteritorialnih sprememb. Takoj
po vojni je imelo mesto položaj okrožja, ki je bilo razdeljeno
na sedem rajonov in ti na 35 kvartov, že istega leta junija 1945
je bila razdeljena na deset mestnih četrti, nato od februarja
1948 na štiri rajone in tri kraje, od marca 1949 na štiri rajone
in en kraj, oktobra istega leta na pet rajonov, aprila 1952 pa je
bila Ljubljana z novim zakonom o upravni razdelitvi takratne republike razdeljena na Glavno mesto Ljubljana ter občini Polje
in Šentvid.
Ključne besede: Ljubljana, upravnopravni razvoj, teritorialne, spremembe, občina, mesto
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 331; Prenosov: 0 |
1839. Ivan Štrafela Don, politična in življenjska usoda informbirojevcaIvan Rihtarič, 2019, izvirni znanstveni članek Povzetek: UDV Gornja Radgona je konec maja 1950 aretirala Ivana Štrafelo Dona, okrajni partijski komite pa ga je zaslišal in obtožil
kot informbirojevca odkritega protidržavnega delovanja. Očitana mu dejanja je obtoženec skoraj v celoti priznal ter jih je
bil pripravljen predstaviti tudi pred delavci in člani partije. Po
izključitvi iz članstva je bil na Okrožnem sodišču v Mariboru
konec oktobra 1950 obsojen na osem let odvzema prostosti s
prisilnim delom in z odvzemom državljanskih in političnih
pravic za dobo petih let. Poizkusi žene obsojenca, da bi bila
kazen znižana, so bili neuspešni, a je bil leta 1955 le pomiloščen in se je vrnil v domači kraj. Opravljal je manj zahtevna
in odgovorna dela v gospodarstvu in lokalni politiki, a je bil
še naprej nadzorovan in ob Titovem obisku v Pomurju (v letih
1966 in 1969) tudi preventivno pridržan. Tudi ženini poizkusi revizije postopka po moževi smrti (1986) so bili v letih od 1999
do 2001 neuspešni.
Ključne besede: biografije, informbiro, Goli otok, Komunistična partija, Gornja Radgona
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 341; Prenosov: 0 |
1840. |
