1. Okolje in naravne danosti Baške grape : poročilo o delu v letu 1999Igor Smolej, Igor Dakskobler, Primož Simončič, Anton Kralj, Irena Tavčar, 1999, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: ekosistemi, ekologija, naravna dediščina, biotska raznovrstnost, Slovenija, Baška grapa
Objavljeno v DiRROS: 03.11.2021; Ogledov: 921; Prenosov: 307
 Celotno besedilo (7,59 MB) |
2. Drevesne naravne vrednote v registru naravnih vrednot SlovenijePia Caroline Adamič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bila podrobna analiza registra drevesnih naravnih vrednot Slovenije, ki vsebuje skupaj 2529 dreves in skupin dreves. V raziskavi smo prikazali deleže posameznih drevesnih vrst, njihov geografski izvor, merila vrednotenja, povprečne in največje mere drevesnih vrst, njihove lokacije in nahajališča ter poškodovanost dreves. Ugotovili smo, da je najpogostejša drevesna vrsta v registru lipa (42,67 % dreves) in da 87,4 % vseh dreves v registru pripada avtohtonim vrstam. Od tujerodnih vrst jih največ izvira iz Severne Amerike, po številu osebkov pa je tujerodnih vrst največ iz drugih delov Evrope. Najbolj pogosto merilo vrednotenja je izjemnost drevesa, predvsem obseg in višina, najdebelejše drevo v registru je Gašperjev kostanj (obseg 1104 cm), najvišje pa Sgermova smreka (višina 62 m). Največ izjemnih dreves raste ob domačijah in kmetijah (31,2 %) in v bližini sakralnih objektov (17,9 %). V registru je 36,3 % dreves brez evidentiranih poškodb, 59,6 % je poškodovanih, za 4,1 % pa ni podatka o poškodovanosti. Največja pogostnost dreves je v okolici Ljubljane in na Pohorju. Register vsebuje velik delež zastarelih podatkov, zato bi bilo treba narediti pregled aktualnega stanja drevesnih naravnih vrednot in ga dopolniti z novimi izjemnimi drevesi.
Ključne besede: drevesne naravne vrednote, register naravnih vrednot Slovenije, drevesna dediščina, izjemna drevesa
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2020; Ogledov: 3903; Prenosov: 2264
Celotno besedilo (3,29 MB) |
3. Napij se iz studenca, živela abstinenca! : alkohol v vsakdanjikih in praznikih na SlovenskemJanez Bogataj, 2018, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: kulturna dediščina, Slovenija, alkoholizem, družba, navade, običaji, alkohol
Objavljeno v DiRROS: 03.04.2020; Ogledov: 2078; Prenosov: 542
Celotno besedilo (261,41 KB) |
4. |
5. Les Banove hiše v Artičah kot zgodovinski arhivKatarina Čufar, Dušan Strgar, Maks Merela, Robert Brus, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: Opravili smo raziskave lesa in dendrokronološko datiranje brun iz zunanjih sten stare Banove hiše iz vasi Artiče pri Brežicah. Bruna so bila iz lesa različnih hrastov - gradna (Quercus petraea), doba (Quercus robur) in cera (Quercus cerris), domačega kostanja (Castanea sativa) in navadne smreke (Piceaabies). Z dendrokronološkim datiranjem smo bruna razvrstili v skupine z leti zadnje branike 1535 (2 bruni - cer in dob/graden), 1563-1592 (8 brun - 5 cer in 3 dob/graden), 1613-1720 (3 bruna - dob/graden), 1779-1792 (7 brun - 4 dob/graden in 3 kostanj) in Ž 1913 (10 brun smreke). Les različnih lesnih vrst in datumov poseka je bil premešan po celotnem ostenju, kar nakazuje, da je bila hiša večkrat predelana, pri predelavah pa so ponovno uporabili les iz iste hiše ali drugih objektov. Ugotovitve o starosti in vrsti lesa smo dopolnili s podatki iz gozdarskih virov, ki kažejo, da je vgrajeni les najverjetneje lokalnega izvora.
Ključne besede: identifikacija lesa, dendrokornologija, datiranje, stavbna dediščina, stavbni les, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4666; Prenosov: 2265
Celotno besedilo (939,25 KB) |
6. |
7. |
