Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


1501 - 1510 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran147148149150151152153154155156Na naslednjo stranNa konec
1501.
Analiza strukturnih in mehanskih lastnostih vhodne surovine z vidika kakovosti lesa : rojekt REWINNUSE
Luka Krajnc, Polona Hafner, Jožica Gričar, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: anatomija lesa, kakovost lesa, strukturne lastnosti lesa, mehanske lastnosti lesa
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2024; Ogledov: 316; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (6,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1502.
1503.
Uporabnost nacionalnih podatkov laserskega skeniranja in cikličnega aerofotografiranja pri zaznavanju gozdnih vrzeli
Anže Martin Pintar, Mitja Skudnik, 2024, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Gozdna tla zastirajo drevesne krošnje in gozdna vrzel je vsaka večja ali manjša površina tal, ki je ne prekrivajo krošnje zgornjega sloja dreves. Velikost vrzeli vpliva na to, katera drevesna vrsta se bo pomladila, pa tudi na vertikalno in horizontalno strukturo gozda. Na Pohorju (Pahernikova gozdna posest, za katero so značilni gozdovi, v katerih se na majhnih površinah pojavljajo drevesa različnih premerov in starosti) smo analizirali možnosti samodejnega zaznavanja vrzeli na podlagi podatkov Laserskega skeniranja Slovenije (LSS) in Cikličnega aerofotografiranja Slovenije (CAS). Uporabili smo digitalna modela krošenj (DMK), pridobljena iz obeh virov podatkov. Skupna natančnost zaznavanja tudi najmanjših vrzeli (manjših od 50 m2 ) na podlagi podatkov LSS je znašala 94,4 %, na podlagi podatkov CAS pa 83,1 %. Na podlagi podatkov LSS je mogoče zaznati večje število in površino vrzeli, prav tako so vrzeli, pridobljene na podlagi podatkov LSS, bolj razčlenjene in podolgovate. Zaznavanje vrzeli s podatki CAS in LSS je medsebojno bolj primerljivo pri najmanjših površinah vrzeli 100 m2 , natančnost zaznave takšnih vrzeli je 85,4 oziroma 94,4 %. Rezultati kažejo, da je ob odsotnosti podatkov LSS uporaba podatkov CAS za določanje vrzeli smiselna na velikopovršinski ravni in pri zaznavanju vrzeli, večjih od 100 m2 .
Ključne besede: raznomerni gozdovi, raznodobni gozdovi, digitalni model krošenj, gozdna vrzel, daljinsko zaznavanje, Lasersko skeniranje Slovenije, LSS, Ciklično aerofotografiranje Slovenije, CAS
Objavljeno v DiRROS: 08.07.2024; Ogledov: 323; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

1504.
Gozd in podnebne spremembe : stripovski natečaj
2024, druge monografije in druga zaključena dela

Objavljeno v DiRROS: 05.07.2024; Ogledov: 396; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (27,73 MB)

1505.
Potential of osteopontin in the management of epithelial ovarian cancer
Katarina Černe, Benjamin Hadžialjević, Erik Škof, Borut Kobal, 2019, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: advanced ovarian cancer, osteopontin, osteopontin, serum, ascites
Objavljeno v DiRROS: 05.07.2024; Ogledov: 304; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (567,73 KB)

1506.
1507.
1508.
1509.
1510.
Iskanje izvedeno v 0.65 sek.
Na vrh