1461. Razvijajoči se konstrukti množičnega turizma in kapitalistično izkoriščanje obale : od trajnostne gostote in urbane morfologije do ikoničnega megaobjektaCarlos Rosa-Jiménez, Nuria Nebot-Gómez De Salazar, Alberto E. García-Moreno, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Konstrukt turizma je prelomna oblika kapitalistične produkcije prostora, ki ustvarja nove urbane oblike. V številnih arhitekturnih in morfoloških študijah so analizirali različne modele, manjkajo pa primerjave njihovih značilnosti. Avtorji so v članku primerjali štiri vrste turizma, povezane z razvojem kapitalizma (vključno s predfordizmom, fordizmom in postfordizmom), in različne vrste turističnih mest. V povezavi z gospodarskimi, socialnimi in kulturnimi značilnostmi so analizirali njihovo arhitekturno ikoničnost, morfološke vzorce in prostorsko metriko. Izsledki kažejo, da predfordistični in fordistični konstrukti turizma, za katere je značilna visoka gostota zazidave, spodbujajo družbene odnose in povečujejo sposobnost ustvarjanja mesta, postfordistični konstrukti turizma z nizko gostoto zazidave pa povzročajo višje okoljske stroške (porast zasebnih zelenih in vodnih površin) in višje družbene stroške zaradi arhitekturne ikoničnosti. Avtorji so proučevali povezavo med arhitekturnimi in urbanističnimi spremenljivkami, ki bi jih bilo treba upoštevati pri načrtovanju turističnih destinacij v okviru kapitalistične produkcije turističnega prostora.
Ključne besede: turizem, turistična mesta, urbanizem, arhitektura, urbana morfologija
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 398; Prenosov: 217
 Celotno besedilo (335,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1462. Združitev odzivov na podnebne spremembe in tematskih področij starosti prijaznih mest : teoretični pregledRümeysa Bayar, Aysun Aygün Oğur, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorici sta se v članku osredotočili na starostnike, ki so zaradi svojega zdravstvenega stanja ter fizičnih in družbenoekonomskih značilnosti bolj ranljivi z vidika posledic podnebnih sprememb kot druge skupine prebivalstva. V svetu sta opazna dva trenda: naraščanje podnebnih sprememb in staranje prebivalstva, zlasti v mestih. Povezave med navedenima skrb vzbujajočima trendoma v teoriji in praksi niso jasne, zato so nujne splošne smernice, ki so preproste za uporabo ter bi vladam, ustanovam in skupnostim omogočile zadevne rešitve. Avtorici sta zato na podlagi kritičnega pregleda literature predstavili sedem tematskih področij na različnih ravneh, ki so poglavitna za načrtovanje starosti prijaznih mestnih območij, odpornih proti podnebnim spremembam: okoljsko varnost, obveščanje in družbeno angažiranost ter zdravstvene in socialne službe na ravni mesta, okolico in prevoz na ravni sosesk ter javne površine in toplotno udobje in stanovanjske objekte na ravni skupin stanovanjskih zgradb. Predstavitev povezav med omenjenima trendoma v okviru, predstavljenem v tem članku, prispeva h globalnemu ozaveščanju, oblikovanju ukrepov in usmerjanju politik.
Ključne besede: podnebne spremembe, urbanistična politika, trajnostni razvoj, staranje prebivalstva, starosti prijazno mesto
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 468; Prenosov: 237
Celotno besedilo (249,86 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1463. Trajnostni promet v Prištini : kvalitativna raziskava izzivov in priložnosti, povezanih z izboljšavami urbane mobilnostiVisar Hoxha, Viola Brahushi, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja sta proučevala neučinkovitost, mogoče izboljšave, izzive in vplive trajnostnih prometnih rešitev v Prištini, da bi na podlagi izsledkov oblikovala strategije za razvoj tovrstnih rešitev v majhnih hitro urbanizirajočih se mestih in prispevala k znanju na področju trajnostnega prometa v majhnih državah v razvoju. Pri raziskavi trajnostnega prometa v Prištini sta uporabila kvalitativni pristop in polstrukturirane intervjuje z dvanajstimi anketiranci, njihove odgovore pa sta proučila s tematsko in prečno analizo. Izsledki raziskave so pokazali, da je prištinski prometni sistem zelo neučinkovit, kar je posledica zastarele infrastrukture in različnih pogledov deležnikov. S tematsko in prečno analizo sta avtorja opozorila na večplastne izzive pri uvedbi trajnostnega prometa v mestu. Njuna raziskava dopolnjuje literaturo s tega področja, saj daje vpogled v prometni sistem v Prištini in ponuja uporabne napotke za prometne načrtovalce. Z vidika družbe pa izsledki poudarjajo nujnost celostnega pristopa, ki bi združeval infrastrukturne izboljšave in spremembe v navadah ljudi ter tako omogočal vzpostavitev trajnostnega urbanega okolja v Prištini.
Ključne besede: načrtovanje trajnostne urbane mobilnosti, trajnostna mesta, javni prevoz, infrastrukturne izboljšave
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 452; Prenosov: 201
Celotno besedilo (185,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1464. Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem : uspešnost mest z županijskimi pravicami pri doseganju ciljev trajnostnega razvojaTamás Sikos Tomay, Dóra Szendi, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi velike koncentracije ljudi, podjetij, trgovine in borznih trgov so mesta najpomembnejša središča gospodarskih dejavnosti po svetu. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer, ki so posledica dejavnikov, kot so globalizacija, industrija 4.0, umetna inteligenca, pandemije in rusko-ukrajinska vojna, se mesta danes spopadajo z novim izzivi, za katere so potrebne inovativne in pametne rešitve za ohranjanje trajnostnosti in konkurenčnosti. Avtorja sta v članku analizirala uspešnost madžarskih mest z županijskimi pravicami z vidika pametnega razvoja, pri čemer sta se osredotočila zlasti na okoljsko in gospodarsko trajnostnost. Domnevala sta, da so gospodarsko razvitejša mesta (z vidika dohodka na prebivalca) zaradi razpoložljivih finančnih in kadrovskih virov po navadi bolj trajnostna, ni pa nujno, da so med njimi tudi največja mesta po številu prebivalcev (zaradi ekonomije obsega, manjše privlačnosti za bivanje in drugih razlogov). Analizirala sta tri od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je opredelila Organizacija združenih narodov (OZN), pri tem pa sta uporabila kazalnike madžarskega centralnega statističnega urada in OZN ter jih prilagodila značilnostim madžarskega urbanega omrežja. Z normalizacijo minmax in izračunom povprečnih vrednosti sta oblikovala sestavljeni indeks ciljev trajnostnega razvoja. Mesta sta razvrstila v pet skupin, ki so se razlikovale predvsem po stopnji razvojne dinamike in privlačnosti mest za bivanje. Skupine, ki sta jih določila, izražajo prostorske značilnosti madžarskega urbanega omrežja, najbolj trajnostna pa so dinamična mesta na zahodu in severozahodu države.
Ključne besede: mesta, trajnostni razvoj, pametna mesta, varstvo okolja
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 228
Celotno besedilo (578,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1465. |
1466. Večfaktorska analiza občutljivosti območij kot podlaga za prostorsko načrtovanje v Izmirju, TurčijaSeher Demet Kap Yücel, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analiza občutljivosti zagotavlja podatke, ki usmerjajo ukrepe na področju prostorskega načrtovanja, saj se z njo določijo območja, ki bi jih bilo treba zavarovati. Avtorica je proučevala Izmir, turško mesto z bogatimi ekološkimi vrednotami, a s hitro spreminjajočim se prostorom. Določila je ekološko občutljiva območja v mestu ter analizirala povezavo med njimi in prostorskimi odločitvami. Občutljiva območja je določila z analitičnim hierarhičnim procesom, nato pa jih je primerjala z urbanističnim načrtom mesta. Ekološke dejavnike in procese je proučila na podlagi devetih glavnih parametrov in 21 podparametrov. Vsak parameter je razdelila na več stopenj ekološke občutljivosti. Izsledki analize so pokazali, da je 16,8 % proučevanega območja zelo visoko občutljivega, 18,5 % je visoko občutljivega, 22,7 % območja ima povprečno, 28,5 % nizko, 13,5 % pa zelo nizko stopnjo občutljivosti. Primerjava teh območij z urbanističnim načrtom mesta v merilu 1 : 100.000 je razkrila, da se prostorske odločitve, razvidne iz načrta, ne skladajo z ekološko občutljivostjo proučevanega območja. Model ugotavljanja ekološke občutljivosti, predstavljen v članku, lahko pomaga izboljšati odločevalske procese pri sprejemanju urbanističnih načrtov.
Ključne besede: varstvo okolja, ranljivost okolja, GIS, urbanizem, Izmir
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 372; Prenosov: 205
Celotno besedilo (639,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1467. Raziskava napovednikov pametnega upravljanja mest : primer PrištineVisar Hoxha, Elvida Pallaska, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja sta s kvantitativnim pristopom proučevala ključna gonila pametnega upravljanja mest na primeru Prištine. Potrebne podatke sta zbrala z anketo, ki sta jo izvedla med 1.536 posamezniki, izbranimi s stratificiranim verjetnostnim vzorčenjem. Z analizo glavnih komponent sta proučila notranjo strukturo vprašalnika, z regresijsko analizo pa sta določila napovednike pametnega upravljanja. Pametni urbani menedžment in pametno sodelovanje sta se izkazala za odločilna dejavnika upravljanja mesta, pri čemer je bila korelacija med pametnim urbanim menedžmentom in pametnim upravljanjem malce močnejša. Izsledki potrjujejo pomemben vpliv učinkovitih praks urbanega menedžmenta in sodelovanja med deležniki na rezultate upravljanja pametnih mest. Oblikovalci politik bi zato morali pri pobudah za razvoj pametnih mest dati večji poudarek sodelovanju med deležniki. V primeru Prištine bi morali okrepiti vključenost deležnikov ter preglednost in dostop do podatkov na področju urbanega menedžmenta, poleg tega bi se morali osredotočiti na infrastrukturo in javne storitve, saj bi to izboljšalo pametno upravljanje mesta.
Ključne besede: pametni urbani menedžment, pametno sodelovanje, pametno upravljanje, Priština
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 366; Prenosov: 190
Celotno besedilo (194,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1468. |
1469. Rethinking the Blue Economy : integrating social science for sustainability and justiceJerneja Penca, Irmak Ertör, Marta Ballesteros, Michael Briguglio, Maciej Kowalewski, Birgit Pauksztat, Dražen Cepić, Cristina Piñeiro-Corbeira, Natașa Vaidianu, Jose Pascual-Fernández, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: To fulfill the Blue Economy’s promise of sustainable and just ocean use, its scientific foundation must more fully integrate the social sciences. Drawing on insights from real-world scientific networking initiatives, we identify three key contributions of the social sciences and propose a strategy to redefine the Blue Economy. This strategy anchors knowledge in societal challenges and emphasizes cocreation, the science-policy interface, knowledge integration, and the values of accountability and care.
Ključne besede: blue economy, sustainable ocean use, social sciences, sustainability
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 302; Prenosov: 195
Celotno besedilo (651,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1470. |
