1341. |
1342. |
1343. |
1344. "ǂHladna, kamnita in razčlovečena" - nepričakovani vplivi prenove na senzorično zaznavanje javnega prostora in vzdušje : primer Tumske ulice v poljskem mestu PlockMichał Nowosielski, Agnieszka Nowosielska, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: glavna ulica, senzorično zaznavanje krajine, urbana sociologija, vzdušjje, občutki, sociologija doživljanja mesta
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 386; Prenosov: 164
 Celotno besedilo (602,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1345. |
1346. Vloga uporabniških preferenc v urbani akupunkturi : preoblikovanje praznih javnih odprtih prostorov v TeheranuMaryam Naghibi, Mohsen Faizi, Ahmad Ekhlassi, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorji v članku obravnavajo pogosto krhko povezavo med javnimi prostori in širšim okoljem. S pristopom urbane akupunkture na neizkoriščenih odprtih javnih prostorih se lahko mestno tkivo revitalizira z manjšimi prostorskimi posegi, zasnovanimi v skladu s preferencami lokalne skupnosti. Avtorji na podlagi preferenc prebivalcev in mnenj strokovnjakov proučujejo posege na neizkoriščenih mestnih zemljiščih. Na primeru praznega odprtega javnega prostora v Teheranu proučujejo preference javnosti z družbenega, oblikovalskega in estetskega vidika, pri čemer uporabljajo opisno in analitično metodo. V prvi fazi opravljene raziskave so bila proučena mnenja šestih strokovnjakov, katerih vsebina je bila razvrščena v kategorije, v drugi fazi pa bile so teme in podteme, izluščene iz prve faze, vključene v anketo o javnih preferencah. Skupno število pravilno izpolnjenih (veljavnih) vprašalnikov je bilo 165. Po analizi odgovorov, pridobljenih z anketo, je bilo opravljenih 22 osebnih intervjujev. Izsledki raziskave kažejo, kateri posegi so v lokalni skupnosti bolj zaželeni.
Ključne besede: prazni javni odprti prostori, urbana akupunktura, posegi v mestni prostor, uporabniške preference, zaznavanje urbanega prostora
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 360; Prenosov: 186
Celotno besedilo (494,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1347. Kakovost življenja v soseskah, ki se prenavljajo : primer iranskega mesta MašadNavid Forouhar, Amir Forouhar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Propadanje mestnih predelov je eden najbolj perečih izzivov v razvoju mest, zaradi katerega se stara mestna območja spopadajo z resnimi družbenimi, gospodarskimi in prostorskimi težavami. Mestne uprave zato izvajajo projekte prenove, s katerimi želijo oživiti in obnoviti objekte, območjem povrniti družbenogospodarsko zmogljivost in izboljšati kakovost življenja njihovih prebivalcev. Neupoštevanje kompleksnosti prostorskih posegov v stare mestne predele pa ima lahko neželene posledice, kot je dodatno poslabšanje kakovosti življenja. Avtorja v članku na primeru iranskega mesta Mašad proučujeta kakovost življenja v soseskah, vključenih v projekte prenove, pri čemer uporabljata kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, vključno z vprašalniki, polstrukturiranimi intervjuji, georeferenciranimi podatki in neposrednim opazovanjem. Izsledki kažejo, da ima pomanjkanje trajnostnega financiranja projekta prenove okrožja Samen neželene prostorske, družbeno-kulturne in gospodarske vplive na staro jedro mesta Mašad ter občutno zmanjšuje kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev na račun zadovoljevanja interesov turistov, romarjev in zlasti zasebnih investitorjev.
Ključne besede: kakovost življenja, urbana preobrazba, urbana prenova, Iran, propadanje mestnih predelov
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 380; Prenosov: 190
Celotno besedilo (687,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1348. Vpliv ozelenjenih fasad na zaznavanje urbanih okolij : primerjava med Slovenijo in NizozemskoJana Kozamernik, Martin Rakuša, Matej Nikšič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V splošni javnosti in v raziskavah v raznih strokah pridobivajo ozelenjeni fasadni ovoji stavb vse večjo pozornost. Sistemi vertikalnih ozelenitev imajo pomembno vlogo kot izrazni element stavbe, hkrati pa se obravnavajo kot poseben tip zelene infrastrukture z raznovrstnimi pozitivnimi učinki predvsem na gosto pozidanih urbanih območjih. Raziskava se osredotoča na zaznavo ozelenjenih fasad v urbanih ambientih. Poudarek je na vizualnem zaznavanju in dojemanju prijetnosti ali vizualne kakovosti raznovrstnih prostorov glede na to, ali stavba ima ozelenjeno fasado ali ne. Odnos javnosti in vrednotenje urbanega odprtega prostora s proučevanimi zelenimi elementi smo preverjali na Nizozemskem in v Sloveniji. V spletno anketo so bili vključeni prikazi prostorskih situacij, o katerih so anketiranci izrazili mnenje. Ciljni skupini sta bili širša javnost in študenti arhitekturno-urbanističnih smeri. Kljub splošnemu rezultatu o večji prijetnosti bolj zelenega mestnega okolja, ki kaže na to, da večina ljudi tudi vertikalne ozelenitve dojema kot prispevek h kakovosti urbanih ambientov, se med proučevanima skupinama v posamezni državi pojavljajo razlike.
Ključne besede: vertikalne ozelenitve, ozelenjene fasade, žive stene, zelena infrastruktura, zaznavanje urbanega prostora
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 416; Prenosov: 191
Celotno besedilo (550,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1349. Zagotavljanje trajnostne kulturne dediščine z učinkovito javno politikoDaniela Angelina Jelinčić, Sanja Tišma, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Trajnostnost kulturne dediščine je kompleksno vprašanje, ki se zlasti na projektni ravni redko meri. Razlog za to je predvsem pomanjkanje splošnih kazalnikov, zaradi česar so številni projekti s področja dediščine samo delno trajnostni. V članku avtorici opredelita pojem trajnostne dediščine ter predstavita metode za njegovo ugotavljanje in presojo. Raziskava, ki sta jo opravili, se je osredotočala na analizo izbranih primerov dobre prakse v Grčiji, Italiji in Španiji ter na Poljskem, Portugalskem in Nizozemskem, ti so bili kot strateški projekti vključeni v posamezne instrumente regionalne ali lokalne politike Evropske unije. Metode, s katerimi sta proučevali kazalnike, ki bi se lahko uporabili za vrednotenje trajnostnih naložb v kulturno dediščino, so vključevale kabinetno raziskavo in naknadno analizo izbranih projektov s področja dediščine, financiranih v okviru posameznih instrumentov politike EU, intervjuje z upravitelji kulturne dediščine, fokusne skupine in primerjalno analizo proučevanih primerov dobre prakse. Iz izsledkov je razviden ključen pomen naslednjih dejavnikov: sodelovanje in široka vključenost raznih deležnikov, dobro kulturno upravljanje, razvejani viri financiranja, vključenost lokalne skupnosti, ki kulturno dediščino vzame za svojo, upoštevanje strokovnih standardov, inovativne rešitve in skrbno prostorsko načrtovanje pri zagotavljanju trajnostne dediščine. Primeri dobre prakse so težko prenosljivi, saj je uspeh prenosa odvisen od značilnosti lokalnega okolja. Za opredelitev trajnostne dediščine na projektni ravni je predlagan splošen nabor kazalnikov trajnostnosti, na podlagi katerih bi bile lahko v okviru instrumentov politike opredeljene prihodnje prednostne naloge in upravičene naložbe.
Ključne besede: politike s področja dediščine, kulturna dediščina, kazalniki trajnosti dediščine
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 398; Prenosov: 189
Celotno besedilo (139,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1350. Vpliv tradicionalne zasnove naselij na urbanistično oblikovanje in načrtovanje : primer nigerijskega mesta ZariaPeter Bikam, James Chakwizira, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja na primeru starega dela nigerijskega mesta Zaria, ki se je razvijal med 11. in 19. stoletjem, proučujeta vpliv tradicionalne zasnove naselij na načrtovanje novih mestnih predelov. Njuna glavna teza je, da so bile nekatere prvine stare zasnove naselij vključene v novi del mesta. Ob pregledu literature analizirata razvoj mesta, pri čemer se osredotočata na tradicionalno arhitekturo Havsov in zasnovo njihovih naselij ter vpliv te arhitekture in zasnove na prostorsko ureditev. Z zemljevidi, skicami in preglednicami ponazorita, kako je bogata tradicija Havsov vplivala na urbanistično oblikovanje in načrtovanje mesta. Izsledki raziskave kažejo, da so nekatere tradicionalne zasnove naselij vplivale na urbanistično oblikovanje mesta, saj je bila ljudska arhitektura postopno vključena v regulacijske načrte novih mestnih predelov. Avtorja v sklepnem delu ugotavljata, da se lahko arhitekti, načrtovalci in investitorji veliko naučijo iz študije primera mesta Zaria.
Ključne besede: kultura Havsov, urbanistično oblikovanje in načrtovanje, tradicionalna naselja, ljudska arhitektura, tradicionalna naselja
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 318; Prenosov: 182
Celotno besedilo (425,80 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
