21. Bolnica s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrihMarko Boc, Martina Reberšek, Zvezdana Hlebanja, Nina Boc, Janja Ocvirk, 2013, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Rak debelega črevesa in danke (RDČD) je najpogostejši rak v Sloveniji. Po podatkih Registra raka Slovenije za leto 2008 je v Sloveniji zbolelo 1.450 ljudi(1). Z naraščajočo incidenco narašča tudi umrljivost bolnikov, saj bolezen pri polovici bolnikov še vedno ugotovimo v napredovali obliki. Razsejana bolezen je neozdravljiva bolezen, sta se pa prognoza in preživetje teh bolnikov močno izboljšala, saj zadnjih deset let z uporabo novih zdravil, to je kombinacijo citostatikov (kapecitabin, irinotekan, oksaliplatin) in tarčnih zdravil (cetuksimab, bevacizumab, panitumumab), dosegamo srednja preživetja, ki so daljša od 30 mesecev(2). Kadar kombiniramo sistemsko in kirurško zdravljenje pri bolnikih s samo jetrnimi zasevki, še posebej, če gre za solitarne zasevke, pa 5-letno preživetje lahko presega 50 %. V tem prispevku opisujemo primer bolnice s primarno razsejanim karcinomom danke z zasevki v jetrih, kjer smo v okviru multidisciplinarnega pristopa, s kombinacijo sistemske terapije in večkratne operacije jetrnih zasevkov ter tudi drugimi terapevtskimi pristopi dosegli preživetje, daljše od 50 mesecev. Ključne besede: karcinom danke, razsejeni rak, rak danke, zasevki Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 4090; Prenosov: 806 Celotno besedilo (331,30 KB) |
22. Dopolnjena priporočila za sistemsko zdravljenje bolnikov z napredovalim rakom debelega črevesa in danke - 2009Martina Reberšek, Janja Ocvirk, Zvezdana Hlebanja, Jernej Benedik, Neva Volk, 2009, strokovni članek Povzetek: Metastatski rak debelega črevesa in danke je večinoma še vedno neozdravljiva bolezen, vendar sta se prognoza in preživetje teh bolnikov v zadnjih 6 letih močno izboljšala. Od srednjega 10-mesečnega preživetja, ki smo ga dosegali z zdravljenjem s 5-fluorouracilom, ki je bilo pred nekaj leti edino učinkovito zdravilo za zdravljenje teh bolnikov, smo prešli na preživetje, daljše od 20 mesecev, kar so omogočili novi citostatiki. Kombinirano zdravljenje omogoča boljšo kakovost življenja in daljše remisije, s tem pa tudi daljše celostne preživetje. Uporaba kombinacije citostatikov s tarčnimi zdravili vodi v nadaljnje podaljšanje srednjega preživetja teh bolnikov, srednje preživetje je tako daljše od 30 mesecev. To zdravljenje v kombinaciji z operacijo pljučnih ali jetrnih zasevkov pa omogoča tudi zazdravitve. Pomembna letošnja novost je določanje mutacij na genu KRAS. Za raka debelega črevesja in danke je gen KRAS prvi biomarker, ki napoveduje, kako se bodo bolniki odzvali na neko zdravljenje. Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3184; Prenosov: 784 Celotno besedilo (64,83 KB) |
23. |
24. |
25. |
26. |
27. |
28. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Goran Gačevski, Zvezdana Hlebanja, Ana Jeromen, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Mihael Sok, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, 2016, strokovni članek Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastričnega stika, zdravljenje, smernice Objavljeno v DiRROS: 16.03.2018; Ogledov: 4303; Prenosov: 983 Celotno besedilo (531,57 KB) |