21. Kakovost obravnave bolnikov – klinični register raka dojkSonja Tomšič, Vesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Za najpogostejših pet rakov smo si v Državnem programu obvladovanja raka (DPOR) zadali vzpostavitev t. i. kliničnih registrov, ki nam bodo z zbiranjem dodatnih podatkov omogočali spremljanje kakovosti obravnave bolnikov z rakom. Eden izmed petih najpogostejših rakov je tudi rak dojk, pri katerem smo začeli z vzpostavljanjem kliničnega registra v letu 2021, v letu 2022 pa v posebno aplikacijo, ki je povezana z osnovnim Registrom raka, vnašamo prve podatke o bolnikih z rakom dojk.
V Kliničnem registru raka dojk bodo posebej usposobljeni koderji Registra raka iz osnovne medicinske dokumentacije zbirali podatke za vse maligne in in situ primere raka dojk pri vseh prebivalcih Slovenije. Dodaten nabor podatkov obsega podrobnejše podatke o diagnostiki, zdravljenju (kirurških posegih, sistemskem zdravljenju, obsevanju) ter več podatkov o bolniku ter bolezni.
Spremljanje kakovosti obravnave bo potekalo preko letnega spremljanja kazalnikov kakovosti in ciljnih vrednosti, ki jih bo v skladu z zadnjimi priporočili za diagnostiko in zdravljenje raka dojk opredelila Strokovna skupina DPOR za raka dojk. Na osnovi podatkov bo strokovna skupina predlagala ukrepe za izboljšanje.
Z vzpostavitvijo kliničnega registra raka dojk pridobivamo bogato zbirko podatkov, ki bo omogočala spremljanje kakovosti obravnave in druge podrobnejše analize primerov raka dojk na nacionalni ravni, s čimer želimo prispevati k izboljšanju izidov bolnikov z rakom dojk v Sloveniji.
Ključne besede: obvladovanje raka, preventivni programi, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 500; Prenosov: 138
 Celotno besedilo (70,21 KB) |
22. Rak dojk v številkahVesna Zadnik, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ocenjeno je, da je leta 2020 za rakom dojk na svetu zbolelo več kot dva milijona žensk, umrlo pa skoraj 700.000. Breme raka dojk v Sloveniji je v primerjavi z Evropo nekoliko pod povprečjem. V obdobju 2015−2019 je v Sloveniji povprečno letno za rakom dojk zbolelo 1.454 žensk (139,7/100.000), umrlo pa jih je 431 (41,4/100.000). Ob koncu leta 2019 je med nami živelo 19.316 bolnic, ki jim je bila kdaj v življenju postavljena diagnoza raka dojk. Petletno čisto preživetje slovenskih bolnic, zbolelih v letih 2012−2016, je bilo 87,7 %, kar je primerljivo evropskemu povprečju. Med dokazane nevarnostne dejavnike raka dojk poleg spola in starosti uvrščamo še poprejšnjega raka dojk, nekatere benigne bolezni dojk, družinsko obremenitev, izpostavljenost nekaterim fizikalnim in kemijskim dejavnikom iz okolja ter vse dejavnike, ki večajo raven telesnih estrogenov. Zelo majhen delež rakov dojk (do 5 %) pripisujemo dednim mutacijam genov BRCA1 in BRCA2.
Ključne besede: rak dojk, epidemiologija, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 504; Prenosov: 159
Celotno besedilo (46,40 KB) |
23. Klinični register otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvuAna Mihor, Vesna Zadnik, Katarina Lokar, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Lorna Zadravec-Zaletel, 2022, strokovni članek Povzetek: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje.
Ključne besede: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 610; Prenosov: 0 |
24. Vpliv radona na pojavljanje pljučnega raka v SlovenijiMojca Birk, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Vesna Zadnik, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišče: Svetovna zdravstvena organizacija je opredelila radon v bivalnem okolju kot enega izmed 19 okoljskih karcinogenov. Radon je poleg tobačnega dima eden izmed najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj pljučnega raka ter predstavlja približno 10-odstotni delež vseh primerov pljučnega raka. V naši raziskavi smo prvič preučili, kako radon vpliva na pojavljanje pljučnega raka v Sloveniji. Metode: Za 40-letno obdobje od leta 1978 do leta 2017 so bili na ravni naselij povezani trije viri podatkov: zboleli za pljučnim rakom (Register raka Republike Slovenije), prebivalci (Statistični urad Republike Slovenije) in Radonski zemljevid Slovenije. V modele prostorskega glajenja z Bayesovimi hierarhičnimi modeli je kot pojasnjevalna spremenljivka vključen radon v bivalnem okolju in izračunan pripisljivi delež raka. Relativno tveganje je ocenjeno s standardiziranim količnikom incidence. Rezultati: V Sloveniji za pljučnim rakom zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju (analiza na ravni naselij) zboli približno 60 oseb letno, kar predstavlja 5 % vseh s to boleznijo. Analiza relativnega tveganja po spolu kaže, da imajo v Sloveniji zaradi izpostavljenosti radonu v bivalnem okolju povečano tveganje pljučnega raka predvsem moški. Ženske, ki bivajo na območjih, bolj obremenjenih z radonom, nimajo povečanega relativnega tveganja za nastanek pljučnega raka. Zaključek: Izpostavljenost radonu v bivalnem okolju je poleg kajenja med najpomembnejšimi nevarnostnimi dejavniki pljučnega raka v slovenski populaciji. Na območjih, kjer je radona veliko (predvsem južna in jugovzhodna Slovenija), je z javnozdravstvenega vidika ključno izvajanje preventivnih ukrepov, v prvi vrsti pa ozaveščanje in poučevanje prebivalstva o nevarnosti ter možnostih za preprečitev bolezni.
Ključne besede: radon, pljučni rak, pripisljivi delež, ocena tveganja
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 630; Prenosov: 231
Celotno besedilo (197,67 KB) |
25. Priporočila za obravnavo bolnikov s pljučnim rakomMartina Vrankar, Nina Boc, Izidor Kern, Aleš Rozman, Karmen Stanič, Tomaž Štupnik, Mojca Unk, Maja Ebert Moltara, Vesna Zadnik, Katja Adamič, Jernej Benedik, Marko Bitenc, Jasna But-Hadžić, Anton Crnjac, Eva Ćirić, Tanja Čufer, Goran Gačevski, Marta Globočnik Kukovica, Kristina Gornik-Kramberger, Maja Ivanetič Pantar, Staša Jelerčič, Veronika Kloboves-Prevodnik, Mile Kovačević, Luka Ležaič, Mateja Marc-Malovrh, Katja Mohorčič, Bogdan Vidmar, Dušanka Vidovič, Gregor Vlačić, Ana Lina Vodušek, Rok Zbačnik, Ivana Žagar, 2022, ni določena Ključne besede: elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 24.11.2022; Ogledov: 868; Prenosov: 303
Celotno besedilo (3,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
26. Smernice za zdravljenje bolnikov z rakom požiralnika in ezofagogastričnega stika (EGS)Franc Anderluh, Marko Boc, Goran Gačevski, Gorana Gašljević, Samo Horvat, Nežka Hribernik, Marija Ignjatović, Ana Jeromen, Jera Jeruc, Peter Korošec, Tanja Mesti, Srdjan Novaković, Irena Oblak, Janja Ocvirk, Martina Reberšek, Nada Rotovnik-Kozjek, Matevž Srpčič, Ajra Šečerov Ermenc, Borut Štabuc, Vaneja Velenik, Neva Volk, Vesna Zadnik, 2022, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak požiralnika, rak ezofagogastritičnega stika, smernice, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 07.09.2022; Ogledov: 899; Prenosov: 335
Celotno besedilo (3,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
27. Cancer patients’ survival according to socioeconomic environment in a high-income country with universal health coverageVesna Zadnik, Tina Žagar, Sonja Tomšič, Ana Mihor, Katarina Lokar, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Despite having an established systematic approach to population survival estimation in Slovenia, the influence of socioeconomic environment on cancer patients’ survival has not yet been evaluated. Thus, the main aim of our study was to quantify the potential impact of socioeconomic environment on cancer patients’ survival in our population in the 21st century. The net survival was calculated and stratified into quintiles of Slovenian version of the European Deprivation Index for all adult cancer patients diagnosed between 2004 and 2018 using the national cancer registry data. After accounting for basic demographic variables (age and gender), differences in stage at diagnosis, as well as the impact of the cancer treatment improvements over time, we found that cancer patients in Slovenia with lower socioeconomic status experience worse survival and have higher mortality. In particular, the odds of dying from oral, stomach, colorectal, liver, pancreatic, lung, breast, ovarian, corpus uteri, prostate, and bladder cancers, as well as for melanoma, leukemia, and non-Hodgkin lymphoma, are significantly higher in the socioeconomically most deprived group of patients compared to the most affluent group. The inequalities in cancer burden we found could help decision-makers to better understand the magnitude of this problem.
Ključne besede: cancer, population-survival, socioeconomic deprivation, cancer registry
Objavljeno v DiRROS: 06.09.2022; Ogledov: 557; Prenosov: 332
Celotno besedilo (1,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
28. |
29. Priporočila za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in danke2020, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: rak debelega črevesa, rak danke, bolniki, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 18.03.2022; Ogledov: 960; Prenosov: 526
Celotno besedilo (1,30 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
30. Priporočila za obravnavo bolnikov z adenokarcinomom tankega črevesa2021, ni določena Ključne besede: rak (medicina), epidemiologija, preventiva, dedna predispozicija, diagnostika, kirurško zdravljenje, adjuvantna terapija, sistemsko zdravljenje, radioterapija, sledenje pacientov, medicinska rehabilitacija, paliativna oskrba, elektronske knjige
Objavljeno v DiRROS: 17.03.2022; Ogledov: 893; Prenosov: 447
Celotno besedilo (883,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
