1601. Agrarian reform and colonization as the foundations for the legitimate rule of the Yugoslav socialist government : the gateway towards collectivization in Slavonia and VojvodinaPetar Grubišić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: This paper analyses the agrarian reform and colonization in Slavonia and Vojvodina from 1945 to 1948. This process can be
viewed as the culmination of the processes of land redistribution which started in the Kingdom of Serbs, Croats and Slovenes.
However, land redistribution and colonization after World War II took place in vastly different circumstances, not only due to the
new political system, but also due to the forceful expulsion of the German-speaking population in those areas. Although colonization
was initially viewed as a long-term project, it had concluded up by the beginning of 1948. The paper analyzes the colonization
and land redistribution from the perspective of colonists from Dalmatia who were settled in Slavonia and Vojvodina. Based
on archival sources and existing scholarly works on this topic, it analyzes the reasons for the relocation of certain groups, the
methods that were used in the redistribution of land, and how it permanently changed society in the region.
Ključne besede: agrarna reforma, kolonizacija, kolektivizacija, komasacija, Slavonija, Vojvodina, Jugoslavija, 1945/1948
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 371; Prenosov: 148
 Celotno besedilo (2,46 MB) |
1602. Vloga političnih beguncev iz Slovenije pri oživljanju slovenstva v zamejstvu v ItalijiIvo Jevnikar, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: V sedanjem slovenskem zamejstvu v Italiji je prišlo v zadnjem stoletju do izrednih sprememb v številu in sestavi prebivalstva.
Po drugi svetovni vojni se je v njem ustalilo tudi večje število političnih beguncev iz matične Slovenije. Ker jim italijanske oblasti niso podeljevale italijanskega državljanstva, se je večina po nekaj letih izselila prek oceana. Preostali so se dejavno vključili v zamejsko družbeno in kulturno tkivo. Vsekakor pa so begunci na primorskem narodnem pogorišču, ki je bilo posledica četrtstoletnega fašističnega zatiranja, odigrali zelo pomembno vlogo. To velja zlasti za šolstvo, medije, kulturne dejavnosti in versko življenje, kjer so vidni sledovi njihovega dela.
Ključne besede: zgodovina, politične migracije, zamejski Slovenci, narodne manjšine, šolstvo, Italija, 1945/1954
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 381; Prenosov: 162
Celotno besedilo (2,44 MB) |
1603. Tranzicijska pravičnost od Trsta do Monoštra : med utopijo in resničnostjoJernej Letnar Černič, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava odnos slovenske družbe do tranzicijske pravičnosti. Ugotavlja, da slovenska družba in država v letih po
osamosvojitvi in prehodu iz nedemokratičnega v demokratični sistem nista znali v polnosti sprejeti in izpeljati vseh potrebnih
ukrepov za odpravo prestanih krivic in kaznovanje storilcev. Na tem področju je bil sicer dosežen napredek, predvsem kar
zadeva vprašanje poprave krivic, pozitivno vlogo je odigralo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, predvsem v svojem
prvem mandatu. Nasprotno pa na področju povračilne pravičnosti ni bilo doseženega preboja, saj ni za kršenje
človekovih pravic v nedemokratičnem režimu nihče sodno odgovarjal. Posledice slovenska družba in njeni ljudje čutijo v vsakdanjem življenju tako v institucijah državne oblasti kot tudi v zasebnem sektorju.
Ključne besede: tranzicijska pravičnost, kazensko pravo, ustavno sodišče, človekove pravice, vojni zločini, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 412; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,83 MB) |
1604. Coming to terms with the communist regime in SlovakiaPeter Jašek, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: The paper deals with the complicated process of coming to terms with the communist regime in Slovakia. Since the fall of the
communism in 1989 the process has attracted the attention of researchers and the public. In many ways, this process is seen to
have been unsuccessful –communist crimes remain unpunished and the “drawing of thick lines” prevails. Some representatives of
the communist regime have even been honoured with memorial plaques, despite public protests. However, the situation has
changed in recent years. Several acts have been adopted to help former political prisoners and to reduce the pensions of
communist officials.
Ključne besede: Remembrance, communism, coming to terms, memory policy
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 265; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,84 MB) |
1605. Attempts at justice during the regime change in HungaryÁron Máthé, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: In the years after Hungary’s regime change, a lively political and public debate emerged about the possibility of justice for the crimes committed during the decades of communist dictatorship. The Justice Act, introduced by governing party MPs, retroactively suspended the statute of limitations for treason and intentional homicide in cases where the regime did not prosecute these crimes for obvious political reasons. This would have provided a constitutional opportunity to bring to justice those responsible for the atrocities of the 1950s and the reprisals that followed the 1956 revolution. The law adopted by Parliament was annulled by the Constitutional Court on grounds of continuity and legal certainty. In its view, the retroactive suspension of the statute of limitations is incompatible with the rule of law and justice must therefore be pursued by a completely different route.
Ključne besede: ustavno sodišče, kazensko pravo, zakonodaja, pravičnost, sprememba režima, Madžarska, 1950/1960
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 261; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,83 MB) |
1606. Profesor Alojzij GeržiničAleš Brecelj, 2022, pregledni znanstveni članek Povzetek: Alojzij Geržinič (1915–2008) je bil šolnik, kulturni delavec, publicist, glasbenik in šahist. V prvem delu sestavka so prikazane njegova mladost, izobrazba in svetovnonazorska predelitev za zelo načelno katolištvo. V drugem delu, ki obsega 2. svetovno vojno in čas neposredno po njej, je prikazana njegova poklicna pot. Kot nasprotnik OF se je nato na poziv vodstva domobrancev na Primorskem začel ukvarjati z obnavljanjem slovenskih šol, ki jih je bil zatrl fašizem. Ob prihodu jugoslovanske vojske v Trst se je umaknil v begunska taborišča v Italiji. Na vabilo dr. Srečka Barage se je vrnil v Trst in sodeloval pri obnavljanju slovenskega šolstva. Kljub nasprotovanju Italijanov in tistega dela Slovencev, ki ni sprejemal zavezniške uprave in protikomunističnih učiteljev – beguncev, je to na Tržaškem in tudi Goriškem uspelo. Geržinič pa je moral zaradi svoje domobranske preteklosti in nevarnih razmer kmalu zapustiti Trst in je emigriral v Argentino. Tretji del prispevka obravnava njegovo življenje v Argentini, kjer si je kmalu našel primerno zaposlitev in si ustvaril družino. Živahno je sodeloval v organizacijah in listih, ki jih je ustanovila tamkajšnja slovenska povojna emigracija. Ob tem je tudi veliko komponiral.
Ključne besede: Alojzij Geržinič, Neda Geržinič, Ljubljana med svetovnima vojnama, slovensko šolstvo na Primorskem med II. svetovno vojno, Slovenci v Argentini, Slovenska kulturna akcija, Sij slovenske svobode
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 322; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,85 MB) |
1607. Institucija javnog tužitelja u Hrvatskoj nakon završetka Drugoga svjetskoga rataMartina Grahek Ravančić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira institucijo državnega tožilca takoj po koncu druge svetovne vojne. Organizacija dela državnega tožilstva
je temeljila na izkušnjah sovjetskega pravnega sistema. To je bila institucija oblasti, ki je imela zelo široka pooblastila in
zelo visoko stopnjo neodvisnosti pri svojem delu. Skozi osebo državnega tožilca se najbolje vidi, koliko je politika vplivala na
pravni red v neposrednem povojnem obdobju. Državni tožilci so bili, kot je bilo pogosto rečeno, »močni varuhi revolucionarnega
prava in razlagalci zahtev širokih ljudskih množic«.
Ključne besede: javno tožilstvo, zakoni, kazenski postopki, sojenja, Hrvaška, 1945
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,86 MB) |
1608. Italijanski okupator v Loški dolini leta 1941Mirjam Dujo Jurjevčič, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Loško dolino je aprila 1941 zasedel italijanski okupator, ki v prvih mesecih okupacije ni izvajal večjega nasilja nad prebivalstvom. Vsakdanje življenje ljudi je kljub odredbam italijanskih oblasti potekalo naprej vse do partizanskega napada na italijansko posadko v Ložu 19. oktobra 1941. Čeprav pri tem napadu civilisti niso sodelovali, je postal okupator do prebivalcev nezaupljiv, zato je nekatere posameznike aretiral, zaslišal in zaprl. Prebivalci Loške doline so bili deležni dveh obiskov visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino Emilia Graziolija: prvič julija 1941, ko je prišel na prijateljski obisk, in drugič po partizanskem napadu na Lož. Takrat naj bi ob odhodu Ložanom zagrozil, da jim je tokrat prizanesel, v prihodnje pa da bo Lož ob najmanjšem deliktu uničen.
Ključne besede: 1941, Loška dolina, občina Stari trg, italijanska okupacija, partizanski napad na Lož
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 325; Prenosov: 130
Celotno besedilo (1,86 MB) |
1609. Od "reformiranega" komunista do "spravitelja" naroda - politična kariera in stremljenja Boruta Pahorja (1986-2011)Rok Bratina, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek obravnava politično kariero Boruta Pahorja od njegovih prvih korakov ob vstopanju v komunistično partijo do trenutka, ko je predčasno zaključil mandat predsednika vlade Republike Slovenije. Preučujoč pisano paleto medijskih objav, od spletnih člankov do intervjujev ter gostovanj v razvedrilnih oddajah, avtor prepoznava v Pahorjevem političnem delovanju določene stalnice, ki ga kot posameznika postavljajo v edinstven, a tudi izstopajoč položaj v sicer dokaj polarizirani slovenski politični krajini. Tudi ali prav zaradi te njegove pregovorne drugačnosti so se, ugotavlja avtor, njegova prizadevanja po povezovanju obeh nasprotujočih se političnih bregov izkazala kot dokaj neuspešna, a vendar dovolj všečna za večinski del javnosti, kar že več kot dve desetletji dokazujejo številne raziskave javnega mnenja in ne nazadnje dejstvo, da gre za najbolj »trofejnega« politika v zgodovini Republike Slovenije.
Ključne besede: notranja politika, politične stranke, Slovenija, predsednik države, biografije, politično delovanje, 1986/2011
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 350; Prenosov: 123
Celotno besedilo (2,85 MB) |
1610. Ženski zapor na Igu, 1956-1967Jelka Piškurić, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava delovanje ženskega kazensko poboljševalnega doma na Igu v prvih desetih letih njegovega obstoja, bivanjske razmere, različne oblike prevzgojnega dela z obsojenkami in gospodarske enote, v katerih so delale obsojenke. Ženske obsojenke so na Ig prišle julija 1956, v grajsko poslopje, ki je bilo prej namenjeno moškim obsojencem. Čeprav so stavbo ob prihodu žensk deloma obnovili, se je kmalu pokazalo, da ne more nuditi optimalnih pogojev za bivanje obsojenk in prevzgojno delo. Pogled na prevzgojo obsojenk in na pomen fizičnega dela pri prevzgoji se je začel postopoma spreminjati v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Sicer so svobodnejši režim prestajanja kazni za izbrane obsojenke uvedli že ob koncu petdesetih let.
Ključne besede: Kazensko poboljševalni dom Ig, 1956–1967, ženski zapor, ižanski grad
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 302; Prenosov: 118
Celotno besedilo (2,82 MB) |
