51. |
52. Smernice za obravnavo bolnikov z malignimi limfomiBarbara Jezeršek Novaković, Gorana Gašljević, Monika Jagodic, Tanja Južnič Šetina, Jana Pahole Goličnik, Veronika Kloboves-Prevodnik, Marija Skoblar Vidmar, Uroš Smrdel, Danijela Štrbac, Lorna Zadravec-Zaletel, 2018, strokovni članek Ključne besede: maligni limfomi, smernice, novotvorbe
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2018; Ogledov: 3329; Prenosov: 976
 Celotno besedilo (286,30 KB) |
53. Citopatološka diagnostika limfomov iz vzorcev bezgavkVeronika Kloboves-Prevodnik, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: S citopatološko preiskavo lahko hitro, poceni in zanesljivo diagnosticiramo bolezni bezgavk. Pogosto lahko že z mikroskopskim pregledom ugotovimo, ali gre za reaktivni limfadenitis, vnetje, zasevek ali limfom. Kadar to ni mogoče, si pomagamo z dodatnimi imunocitokemičnimi preiskavami in imunofenotipizacijo s pretočnim citometrom. V citopatološki diagnostiki limfomov uporabljamo predvsem imunofenotipizacijo s pretočnim citometrom, ker nam omogoča, da zanesljivo ločimo med reaktivnim limfadenitisom in limfomom. Hkrati pa nam v večini primerov pomaga klasificirati limfom.
Ključne besede: limfomi, diagnostika, citološka diagnostika
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3375; Prenosov: 807
Celotno besedilo (286,98 KB) |
54. |
55. |
56. Določanje klonalnosti limfoidnih proliferacij : uvedba nove metode in primerjava z dosedanjo metodoPetra Škerl, Ira Koković, Veronika Kloboves-Prevodnik, Srdjan Novaković, 2009, strokovni članek Povzetek: Na Oddelku za molekularno diagnostiko smo na področju diagnostike limfomov uvedli dodatno metodo za določanje klonalnosti limfoidnih proliferacij. Tudi nova metoda temelji na verižni reakciji s polimerazo (PCR) in na uporabi različnih konsenzusnih oligonukleotidnih začetnikov. Metoda je validirana in registrirana za diagnostične potrebe (oznaka CE). Z razširjenim naborom oligonukleotidnih začetnikov in uporabo večjega števila začetnikov smo, po naših izračunih, izboljšali občutljivost določanja klonalnosti limfocitov B za 23,1 %, določanje klonalnosti limfocitov T pa za 14,3 %. Teoretično lahko sedaj z obema metodama določimo monoklonalno populacijo limfocitov pri 84,6 % B- in 85,7 % T-limfomov
Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3612; Prenosov: 903
Celotno besedilo (1,37 MB) |
57. Povzetek smernic diagnostike in zdravljenja diferenciranega raka ščitniceNikola Bešić, Marko Hočevar, Damijan Bergant, Barbara Vidergar-Kralj, Olga Blatnik, Veronika Kloboves-Prevodnik, Marta Dremelj, 2017, strokovni članek Povzetek: Med vsemi bolniki z raki, ki jih zdravimo, ima raka ščitnice le 1 %. Leta 2013 je bilo po podatkih Registra raka v Sloveniji zdravljenih 160 bolnikov z rakom ščitnice. Porast števila bolnikov z rakom ščitnice v zadnjem desetletju je skoraj v celoti zaradi papilarnega raka ščitnice, še posebno papilarnega mikrokarcinoma, ki ima odlično prognozo. Velika večina bolnikov z rakom ščitnice je povsem ozdravljena. Zaradi dobre prognoze bolnikov z rakom ščitnice je v zadnjem desetletju prišlo do bistvenih sprememb v obravnavi bolnikov z rakom ščitnice. Strokovnjaki z Onkološkega inštituta, Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana in Inštituta za patologijo Medicinske fakultete v Ljubljani smo pripravili Smernice diagnostike in zdravljenja raka ščitnice, v katerih so opisani sodobni postopki diagnosticiranja in zdravljenja raka ščitnice.
Ključne besede: rak ščitnice, zdravljenje, diagnostika, diferencirani rak ščitnice, smernice
Objavljeno v DiRROS: 13.12.2017; Ogledov: 4223; Prenosov: 1025
Celotno besedilo (278,17 KB) |
