1. Influence of remelting on ▫$AlSi_9Cu_3$▫ (Fe) alloy propertiesZdenka Zovko Brodarac, Franjo Kozina, Davor Stanić, Martin Folta, Jože Medved, Jaka Burja, 2025, izvirni znanstveni članek Ključne besede: recycling potential, quality, AlSi9Cu3(Fe) alloy, solidification, thermodynamics, microstructure
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 6; Prenosov: 3
 Povezava na datoteko |
2. Mikorizacija sadik pred sadnjo za izboljšanje preživetja sadik drevesnih vrst pri pogozdovanju degradiranih območij na Krasu (Poročilo)Nejc Suban, Marijana Vidrih Minić, Boris Rantaša, Matej Kravanja, Andrej Breznikar, Tine Grebenc, 2025, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: mikorizacija, glive, simbioza, gomoljike, sadike, hrast, Kras
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 8; Prenosov: 0 |
3. Vloga socialnega partnerstva pri urejanju plač v javnem sektorjuJakob Krištof Počivavšek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja analizo vpetosti socialnih partnerjev v oblikovanje, spremljanje, izvajanje in preoblikovanje sistema plač v javnem sektorju. Vsebuje pregled pravnih podlag, ki opredeljujejo vlogo socialnega partnerstva pri urejanju in določanju plač v javnem sektorju pri različnih elementih sistema plač v javnem sektorju, in sicer na vseh nivojih urejanja, ki hkrati tudi zrcalijo socialni dialog na različnih ravneh. Poleg tega prispevek vsebuje tudi pregled dobrih praks vključevanja socialnega partnerstva v nastajanje in spremljanje izvajanja sistema plač v javnem sektorju, ki gredo onkraj normativno opredeljene vloge socialnega partnerstva v tem sistemu.
Ključne besede: sistem plač v javnem sektorju, socialno partnerstvo, socialni partnerji, sindikati, kolektivne pogodbe
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 23; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (179,78 KB) |
4. Prožnost določanja plač v javnem sektorju s posebnostmi za zdravstvo in socialno varstvoIrena Ilešič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava elemente prožnega določanja plač v plačnem sistemu javnega sektorja, ki je uveljavljen od 1. 1. 2025. Pri tem izhaja iz slabosti oziroma pomanjkljivosti dosedanjega plačnega sistema, ki so narekovale potrebo po novih institutih. Najpomembnejša instituta za zagotovitev večje prožnosti plač sta t.i. možnost določitve višjega plačnega razreda ter spregled izobrazbe.
Ključne besede: javni sektor, plačni sistem, prožnost plač, določitev višjega plačnega razreda, spregled izobrazbe, reforma
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 21; Prenosov: 7
Celotno besedilo (161,26 KB) |
5. Problematičnost določbe o avtorskih delih iz delovnega razmerja v 101. členu ZASP za odprto znanostMaja Bogataj Jančič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: 101. člen Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (v nadaljevanju: ZASP) vzpostavlja domnevo o prenosu materialnih avtorskih pravic od delavca na delodajalca, kadar delojemalec ustvari avtorsko delo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ali po navodilih delodajalca. Na Inštitutu za odprte podatke in intelektualno lastnino ODIPI, smo v letih 2024 in 2025 s podporo programa Knowledge Rights 21 pripravili študijo o ovirah in spodbudah za odprto znanost v ZASP, v okviru katere smo analizirali avtorsko-pravno zakonodajo treh držav. V tem prispevku bo predstavljena problematičnost določbe 101. člena ZASP, ki je lahko velika ovira za odprto znanost, včasih pa se lahko izkaže prav nasprotno. V zaključku bo predstavljena smer rešitve problematike.
Ključne besede: odprta znanost, avtorske pravice, materialne avtorske pravice, ovire za odprto znanost, spodbude za odprto znanost, avtorska dela iz delovnega razmerja
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 7; Prenosov: 4
Celotno besedilo (159,13 KB) |
6. Connected learning approach for teaching forest genetic diversityPetteri Vanninen, Eero Kovanen, Egbert Beuker, Katja Kavčič Sonnenschein, Urša Vilhar, Marjana Westergren, Saara Nissinen, Carola Chiusi, Anna-Maria Farsakoglou, 2025, druge monografije in druga zaključena dela Ključne besede: forest pedagogy, forest genetic diversity
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 11; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Pravni in praktični izzivi zaposlovanja tujcevValentina Franca, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi pomanjkanja delavcev so migracije na trgu dela v srednji in vzhodni Evropi postale intenzivnejše. Zaposlovanje tujcev je zahteven proces zaradi pravno-administrativnih postopkov in vključevanja v delovno okolje, kjer so prisotne jezikovne, kulturne, verske in druge razlike. Tujci pogosto potrebujejo dodatno usposabljanje, kar lahko povzroča napetosti med lokalnimi in tujimi delavci. Vloga socialnih partnerjev je pri teh izzivih še vedno šibka. Smiselno bi bilo nameniti več pozornosti ne le spremembam zakonodaje, ampak tudi oblikovanju migracijskih politik za učinkovitejše vključevanje tujcev na trg dela in v družbo.
Ključne besede: zaposlovanje tujcev, delovno dovoljenje, vključevanje v delovni proces, sindikati, delodajalske organizacije
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 21; Prenosov: 8
Celotno besedilo (257,80 KB) |
8. Ugovor vesti : med osebnim imperativom in svobodo vesti ter delovnimi obveznostmiLuka Mišič, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nedavna sprememba Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD- 1D), ki je ukinila pravico do ugovora vesti za farmacevtske strokovne delavce, je oživila strokovno in splošno razpravo o tej ustavni pravici. Pravica do ugovora vesti, ki je splošno urejena v Zakonu o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), srečamo pa jo še na področju vojaške službe oziroma obrambe države, je zdaj izrecno urejena tudi za farmacevtske strokovne delavce, s čimer so se ti kot poklicna skupina izenačili s poklicno skupino zdravnikov, za katere je ugovor vesti urejen v zanje področnem zakonu, in sicer Zakonu o zdravniški službi (ZZdrS).3 Vendar pa se lekarniški delavci v razmerju do zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev po novem nahajajo v pomembno drugačnem položaju, saj je ZLD-1D uveljavljanje ugovora vesti zanje izrecno prepovedal. To odpira številna (ustavno)pravna vprašanja, ne nazadnje pa tudi vprašanja o razmerju med delovnimi in drugimi obveznostmi delavcev v delovnem razmerju, ki segajo onkraj področja zdravstvene dejavnosti, oziroma različne vidike ravnanja delavca in delodajalca v zvezi z ugovorom vesti in širše ustavne kategorije svobodo vesti ter pluralnih delovnih okolij.
Ključne besede: ugovor vesti, svoboda vesti, osebna prepričanja, delovno razmerje, enaka obravnava
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 16; Prenosov: 7
Celotno besedilo (211,06 KB) |
9. Neodpovedljivost pravicam delovnega pravaŠpela Mežnar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava vprašanje, ali se lahko delavec enostransko ali v sporazumu z delodajalcem odpove kogentnim pravicam iz delovnega prava. Tovrstni sporazumi o odpovedi v praksi niso redki, sodna praksa pa je do odločitve Ustavnega sodišča v zadevi Up-150/22 v letu 2024 dopuščala odpovedi zapadlim denarnim terjatvam iz delovnega razmerja. Ustavno sodišče je to spoznalo za protiustavno ter nezdružljivo s prisilno naravo pravic delovnega prava in varstveno naravo področja delovnega prava.
Ključne besede: neodpovedljivost, odpoved pravici iz delovnega prava, sodna praksa, Ustavno sodišče, Up-150/22, kogentne določbe pozitivnega delovnega prava, ius cogens, omejena pogodbena avtonomija
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 21; Prenosov: 8
Celotno besedilo (160,24 KB) |
10. Novosti in izzivi po sprejeti Direktivi o platformnem deluAljoša Polajžar, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtor obravnava vsebino sprejete Direktive o platformnem delu ter prihodnje izzive, ki so povezani z njeno implementacijo. Avtor ugotavlja, da Direktiva naslavlja področja temeljnih pojmov platformnega dela, pravnega položaja posrednikov pri platformnem delu, določitve pravilnega zaposlitvenega statusa platformnih delavcev, pravne ureditve algoritmičnega upravljanja, varnosti in zdravja pri delu, ter kolektivnih pravic. Ključen izziv za zakonodajalca pa bo določitev vsebine izpodbojne pravne domneve za obstoj delovnega razmerja platformnih delavcev. Končna različica sprejete Direktive namreč več ne vsebuje podrobnejših kriterijev za obstoj domneve.
Ključne besede: platformno delo, platformni delavci, domneva obstoja delovnega razmerja, algoritemsko upravljanje, delavski predstavniki, inšpektorat za delo
Objavljeno v DiRROS: 24.12.2025; Ogledov: 19; Prenosov: 7
Celotno besedilo (180,34 KB) |
