1. Program spremljanja kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo : letno poročilo 2010Valentina Turk, Oliver Bajt, Patricija Mozetič, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Program Spremljanja stanja okolja (MED POL program) izvajamo s finančno pomočjo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških vod, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, biomonitoring, monitoring, evtrofikacijski monitoring, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 65; Prenosov: 463
 Celotno besedilo (1,47 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
2. Spremljanje kakovosti morja in vnosov onesnaženja s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo v letu 2011 : poročilo 2011Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Slovenija kot članica programa Združenih narodov za okolje (UNEP) in podpisnica Konvencije o varovanju Sredozemskega morja pred onesnaženjem (Barcelonska konvencija) aktivno sodeluje v programu Sredozemskega akcijskega načrta (MAP-Mediterranean Action Plan). Izvajanje projekta Spremljanje kakovosti morja in vnosov s kopnega v skladu z Barcelonsko konvencijo je omogočilo Ministrstva za okolje in prostor R Slovenije, Agencije RS za okolje. Poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti kopaliških voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate policikličnih in aromatskih ogljikovodikov, kadmija in živega srebra v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, Barcelonska konvencija, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 53; Prenosov: 682
Celotno besedilo (1,46 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Določanje dobrega okoljskega stanja. Poročilo za člen 9 Okvirne direktive o morski strategiji : zaključno poročilo 2012Martina Orlando-Bonaca, Lovrenc Lipej, Alenka Malej, Janja Francé, Branko Čermelj, Oliver Bajt, Nives Kovač, Borut Mavrič, Valentina Turk, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Tjaša Kogovšek, Milijan Šiško, Vesna Flander-Putrle, Mateja Grego, Tinkara Tinta, Boris Petelin, Martin Vodopivec, Maja Jeromel, Urška Martinčič, Vlado Malačič, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: Deskriptor 1: Biotska raznovrstnost se ohranja. Kakovost in prisotnost habitatov ter razporeditev in številčnost vrst so v skladu s prevladujočimi fiziografskimi, geografskimi in podnebnimi pogoji.
»Presojo je treba opraviti na več ekoloških ravneh: na ravni ekosistemov, habitatov (vključno z njimi povezanimi združbami na nivoju biotopov) in vrst, ki so upoštevane v strukturi tega dela ob upoštevanju točke 2 dela A. Za nekatere vidike tega deskriptorja je potrebna dodatna znanstvena in tehnična podpora. Pri obravnavi širšega obsega deskriptorja je treba ob upoštevanju Priloge III k Direktivi 2008/56/ES določiti prioritete med elementi biotske raznovrstnosti (vrste, habitati in ekosistemi). To omogoča prepoznavanje tistih elementov in območij, kjer vplivi in grožnje nastajajo, poleg tega pa podpira opredelitev ustreznih kazalcev med izbranimi merili, primernimi za zadevna območja in elemente biotske raznovrstnosti. Obveznost regionalnega sodelovanja iz členov 5 in 6 Direktive 2008/56/ES je neposredno povezana z izbiro elementov biotske raznovrstnosti znotraj regij, podregij in pododdelkov, kjer je mogoče, pa tudi z vzpostavitvijo referenčnih razmer v skladu s Prilogo IV k Direktivi 2008/56/ES. Modeliranje z uporabo platforme geografskega informacijskega sistema je lahko uporabna podlaga za določanje območja razširjenosti elementov biotske raznovrstnosti ter človekovih dejavnosti in pritiskov zaradi teh dejavnosti, ob upoštevanju, da se vse mogoče zajete napake ustrezno ocenijo in opišejo ob uporabi rezultatov. Ti podatki so pogoj za ekosistemsko upravljanje človekovih dejavnosti in za razvoj s tem povezanih prostorskih orodij.«
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, morska strategija, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 56; Prenosov: 571
Celotno besedilo (3,68 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Strokovne podlage za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) : zaključno poročilo 2013Martina Orlando-Bonaca, Oliver Bajt, Branko Čermelj, Damir Deželjin, Janja Francé, Tjaša Kogovšek, Nives Kovač, Lovrenc Lipej, Vlado Malačič, Alenka Malej, Borut Mavrič, Patricija Mozetič, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Tinkara Tinta, Valentina Turk, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: V obdobju od 1. septembra do 20. decembra 2013 smo na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo zelo intenzivno delali na nalogah 1.4.3 (pisanje predloga programa spremljanja stanja za stalno presojo okoljskega stanja in razvoj potrebnih metodologij) in 1.4.7 (priprava podatkovne baze v skladu z zahtevami Evropske Komisije) projektne naloge za izdelavo strokovnih podlag za implementacijo Okvirne direktive o morski strategiji (2008/56/ES) v letu 2013. Z naročnikom smo sodelovali tudi pri nalogi 1.4.4 (priprava vsebin za sodelovanje z javnostmi). K sodelovanju pri nalogah 1.4.1 (sodelovanje pri nadaljnjem poročanju Evropski Komisiji), 1.4.2 (nadaljevanje kvantifikacije okoljskih ciljnih vrednosti), 1.4.5 (usklajevanje z državami regije in podregije), 1.4.6 (zagotovitev strokovne podpore Ministrstvu za kmetijstvo in okolje pri pripravi programov ukrepov), ki predstavljajo delo z naročnikom in drugimi inštitucijami, v tem obdobju nismo bili pozvani.
Ključne besede: morje, obalno morje, onesnaževanje morja, plankton, hranilne snovi, ekološki parametri, implementacije, strokovne podlage, onesnažila, onesnaževalci, biocenoze, okvirna direktiva o morski strategiji, Okvirna vodna direktiva, poročila, onesnaženost, kvaliteta okolja, deskriptorji
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 48; Prenosov: 431
Celotno besedilo (4,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Kakovost obalnega morja v letu 2012 : poročilo za leto 2012Valentina Turk, Oliver Bajt, Janja Francé, Mateja Poje, Andreja Ramšak, Milijan Šiško, Alenka Malej, končno poročilo o rezultatih raziskav Povzetek: R Slovenija s programom »Spremljanje kakovosti morja v skladu z Barcelonsko konvencijo« sodeluje pri aktivnostih in izvajanju Protokola o varstvu Sredozemskega morja pred onesnaženjem s kopnega (UNEP /MED POL). Dolgoletni niz rezultatov kemičnih in bioloških parametrov programa MED POL omogoča sledenje sprememb v okolju in primerjavo kakovosti obalnega morja z ostalimi obalnimi vodami Jadranskega in Sredozemskega morja. Trenutno poteka četrta faza MED POL programa. Program poteka v sodelovanju Morske biološke postaje, Nacionalnega inštituta za biologijo, z različnimi inštituti odgovornimi za posamezne analize, izvajanje programa pa omogoča Agencija R Slovenije za vode. Letno poročilo vključuje rezultate mikrobioloških analiz kakovosti naravnih kopalnih voda, fizikalno-kemične in biološke analize morske vode za oceno stopnje evtrofikacije, rezultate analiz onesnaženja z alifatskimi in policikličnimi aromatskimi ogljikovodiki, kadmijem in živim srebrom v sedimentu in morskih organizmih (školjkah), oceno vnosa s kopenskih točkovnih virov onesnaženja v morje in rezultate analiz biomonitoringa za oceno bioloških posledic onesnaženja na morskih organizmih.
Ključne besede: varstvo narave, kakovost morja, kontrola kakovosti, morje, onesnaževanje, ekologija morja, monitoring, TRIX, indeks trofičnosti, evtrofizacija, trofični indeks, Tržaški zaliv, težke kovine, Jadransko morje
Objavljeno v DiRROS: 16.09.2024; Ogledov: 38; Prenosov: 587
Celotno besedilo (1,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. The ocean sampling day consortiumAnna Kopf, Valentina Turk, Tinkara Tinta, 2015, drugi znanstveni članki Povzetek: Ocean Sampling Day was initiated by the EU-funded Micro B3 (Marine Microbial Biodiversity, Bioinformatics, Biotechnology) project to obtain a snapshot of the marine microbial biodiversity and function of the world’s oceans. It is a simultaneous global mega-sequencing campaign aiming to generate the largest standardized microbial data set in a single day. This will be achievable only through the coordinated efforts of an Ocean Sampling Day Consortium, supportive partnerships and networks between sites. This commentary outlines the establishment, function and aims of the Consortium and describes our vision for a sustainable study of marine microbial communities and their embedded functional traits.
Objavljeno v DiRROS: 07.08.2024; Ogledov: 168; Prenosov: 160
Celotno besedilo (430,12 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Jellyfish-associated microbiome in the marine environment : exploring its biotechnological potentialTinkara Tinta, Tjaša Kogovšek, Katja Klun, Alenka Malej, Gerhard J. Herndl, Valentina Turk, 2019, pregledni znanstveni članek Povzetek: Despite accumulating evidence of the importance of the jellyfish-associated microbiome to jellyfish, its potential relevance to blue biotechnology has only recently been recognized. In this review, we emphasize the biotechnological potential of host–microorganism systems and focus on gelatinous zooplankton as a host for the microbiome with biotechnological potential. The basic characteristics of jellyfish-associated microbial communities, the mechanisms underlying the jellyfish-microbe relationship, and the role/function of the jellyfish-associated microbiome and its biotechnological potential are reviewed. It appears that the jellyfish-associated microbiome is discrete from the microbial community in the ambient seawater, exhibiting a certain degree of specialization with some preferences for specific jellyfish taxa and for specific jellyfish populations, life stages, and body parts. In addition, different sampling approaches and methodologies to study the phylogenetic diversity of the jellyfish-associated microbiome are described and discussed. Finally, some general conclusions are drawn from the existing literature and future research directions are highlighted on the jellyfish-associated microbiome.
Ključne besede: Cnidaria, Ctenophora, biodiversity, bioactive compounds, microbial communities, blue biotechnology
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2024; Ogledov: 252; Prenosov: 166
Celotno besedilo (860,11 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
8. The epiplankton community in the southern Adriatic: multiple trophic levels along the south - north and inshore-offshore gradientsValentina Turk, Davor Lučić, Jakica Njire, Senka Terzić, Tinkara Tinta, Adam Benović, Alenka Malej, 2012, izvirni znanstveni članek Povzetek: The epiplankton community was investigated during Meduza cruises along south - north and offshore – inshore transects in the middle and southern Adriatic in spring 2002. The diel and vertical distribution of heterotrophic bacteria, phytoplankton pigment composition, micro- and mesozooplankton were assessed. At most stations we observed a thermocline at approximately 20 m and a prominent chlorophyll a peak at about 70 m depth. The integrated phytoplankton and bacterial biomass were lower at the station in the central part of the southern Adriatic, and increased gradually towards middle Adriatic and towards coastal stations. Vertical profiles of both bacterial abundance and production showed a distinct peak in the surface layer. Bacterial abundance was high also in the layer of the deep chlorophyll a maximum. Higher bacterial production was associated with elevated abundance of pico- and nanoplankton feeding zooplankton indicating that bacterial populations were generally controlled by predation.
Ključne besede: Meduza project, heterotrophic bacteria, Adriatic Sea, South Adriatic Sea, phytoplankton pigments, open sea, microzooplankton, mesozooplankton, research cruises
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2024; Ogledov: 209; Prenosov: 105
Celotno besedilo (584,09 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
9. Seasonal variation in marine-snow-associated and ambient-water prokaryotic communities in the northern Adriatic SeaJana Vojvoda, Dominique Lamy, Eva Sintes, Juan A.L. Garcia, Valentina Turk, Gerhard J. Herndl, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: The structure and activity of prokaryotic communities were determined in marine snow and in the ambient water of the northern Adriatic Sea in different seasons (autumn, spring and summer). The seasonal variation in the composition of marine-snow-associated and ambient-water bacterial communities was assessed by T-RFLP (Terminal Restriction Fragment Length Polymorphism) on the 16S rRNA gene (16S rDNA) and 16S rRNA transcript (16S rRNA) level. On the 16S rDNA level, the bacterial community composition of the marine snow and ambient water was similar in summer and autumn, but not in spring. In contrast, on the 16S rRNA level, indicative of the active bacterial community, the marine-snow-associated bacterial community was different from that of the ambient-water, and different from the bacterial community on the 16S rDNA level, except in autumn. To phylogenetically characterize the bacterial and archaeal community composition associated with marine snow and the ambient water, clone libraries of 16S rDNA and 16S rRNA were constructed from 2 contrasting seasons. Phylogenetic profiling revealed a higher similarity among bacterial communities in summer compared to late autumn. Certain bacterial and archaeal groups were exclusively associated with summer or autumn marine snow, suggesting that marine-snow-associated prokaryotic communities are subjected to successional changes similar to ambient-water communities. Moreover, the presence of bacterial groups enriched in marine snow including Vibrionales and sulphate-reducing bacteria is consistent with niche partitioning and metabolic adaptations of the particle-associated microbiota.
Ključne besede: marine snow, free-living-bacteria, Northern Adriatic sea
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2024; Ogledov: 216; Prenosov: 109
Celotno besedilo (387,65 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
10. Mixtures of Chemical Pollutants at European Legislation Safety Concentrations: How Safe are They?Raquel Negrão Carvalho, Augustine Aruqwe, Selim Ait-Aissa, Anne Bado-Nilles, Stefania Balzamo, Anders Baun, Shimshon Belkin, Ludek Blaha, Francois Brion, Daniela Conti, Vesna Flander-Putrle, Valentina Turk, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: The risk posed by complex chemical mixtures in the environment to wildlife and humans is increasingly debated, but has been rarely tested under environmentally relevant scenarios. To address this issue, two mixtures of 14 or 19 substances of concern (pesticides, pharmaceuticals, heavy metals, polyaromatic hydrocarbons, a surfactant, and a plasticizer), each present at its safety limit concentration imposed by the European legislation, were prepared and tested for their toxic effects. The effects of the mixtures were assessed in 35 bioassays, based on 11 organisms representing different trophic levels. A consortium of 16 laboratories was involved in performing the bioassays. The mixtures elicited quantifiable toxic effects on some of the test systems employed, including i) changes in marine microbial composition, ii) microalgae toxicity, iii) immobilization in the crustacean Daphnia magna, iv) fish embryo toxicity, v) impaired frog embryo development, and vi) increased expression on oxidative stress-linked reporter genes. Estrogenic activity close to regulatory safety limit concentrations was uncovered by receptor-binding assays. The results highlight the need of precautionary actions on the assessment of chemical mixtures even in cases where individual toxicants are present at seemingly harmless concentrations.
Ključne besede: morje, analizna kemija, biologija, evtrofikacija, hranilne snovi, fitoplankton, onesnaževanje, Piranski zaliv
Objavljeno v DiRROS: 02.08.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 210
Celotno besedilo (4,50 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
