41. Mortality, seasonal variation, and susceptibility to acute exacerbation of COPD in the pandemic year : a nationwide population studyIrena Šarc, Aleša Lotrič Dolinar, Tina Morgan, Jože Sambt, Kristina Ziherl, Dalibor Gavrić, Julij Šelb, Aleš Rozman, Petra Došenović Bonča, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background: Previous studies have suggested that the coronavirus disease 2019 (COVID-19) pandemic was associated with a decreased rate of acute exacerbation of chronic obstructive pulmonary disease (AECOPD). Data on how the COVID-19 pandemic has influenced mortality, seasonality of, and susceptibility to AECOPD in the chronic obstructive pulmonary disease (COPD) population is scarce. Methods: We conducted a national population-based retrospective study using data from the Health Insurance Institute of Slovenia from 2015 to February 2021, with 2015–2019 as the reference. We extracted patient and healthcare data for AECOPD, dividing AECOPD into severe, resulting in hospitalisation, and moderate, requiring outpatient care. The national COPD population was generated based on dispensed prescriptions of inhalation therapies, and moderate AECOPD events were analysed based on dispensed AECOPD medications. We extracted data on all-cause and non-COVID mortality. Results: The numbers of severe and moderate AECOPD were reduced by 48% and 34%, respectively, in 2020. In the pandemic year, the seasonality of AECOPD was reversed, with a 1.5-fold higher number of severe AECOPD in summer compared to winter. The proportion of frequent exacerbators (2 AECOPD hospitalisations per year) was reduced by 9% in 2020, with a 30% reduction in repeated severe AECOPD in frequent exacerbators and a 34% reduction in persistent frequent exacerbators (2 AECOPD hospitalisations per year for 2 consecutive years) from 2019. The risk of two or more moderate AECOPD decreased by 43% in 2020. In the multivariate model, pandemic year follow-up was the only independent factor associated with a decreased risk for severe AECOPD (hazard ratio [HR]: 0.71; 95% confidence interval [CI]: 0.61–0.84; p < 0.0001). In 2020, non-COVID mortality decreased (−15%) and no excessive mortality was observed in the COPD population. Conclusion: In the pandemic year, we found decreased susceptibility to AECOPD across severity spectrum of COPD, reversed seasonal distribution of severe AECOPD and decreased non-COVID mortality in the COPD population.
Ključne besede: chronic obstructive pulmonary disease -- mortality, pandemics, seasons, exacerbation, acute exacerbation, seasonal variations, population study
Objavljeno v DiRROS: 14.03.2022; Ogledov: 715; Prenosov: 398
 Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več... |
42. |
43. Podobe gozdnega revirjaAnton Lesnik, Gal Fidej, Jože Prah, Jože Mori, Jože Kos, Jurij Diaci, Kristina Sever, Marija Imperl, 2022, poljudni članek Ključne besede: revirni gozdar
Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 1017; Prenosov: 270
 Celotno besedilo (522,26 KB) |
44. Utility of telomerase gene mutation testing in patients with idiopathic pulmonary fibrosis in routine practiceJulij Šelb, Katarina Osolnik, Izidor Kern, Peter Korošec, Matija Rijavec, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Recent studies have suggested that causative variants in telomerase complex genes (TCGs) are present in around 10% of individuals with idiopathic pulmonary fibrosis (IPF) regardless of family history of the disease. However, the studies used a case-control rare variant enrichment study design which is not directly translatable to routine practice. To validate the prevalence results and to establish the individual level, routine clinical practice, and utility of those results we performed next generation sequencing of TCGs on a cohort of well-characterized consecutive individuals with IPF (diagnosis established according to ATS/ERS/JRS/ALAT guidelines). Of 27 IPF patients, three had a family history of idiopathic interstitial pneumonia (familial IPF) and 24 did not (sporadic IPF). Pathogenic/likely-pathogenic variants (according to American College of Medical Genetics criteria) in TCG were found in three individuals (11.1%) of the whole cohort; specifically, they were present in 2 out of 24 (8.3%) of the sporadic and in 1 out of 3 (33.3%) of the patients with familial IPF. Our results, which were established on an individual-patient level study design and in routine clinical practice (as opposed to the case-control study design), are roughly in line with the around 10% prevalence of causative TCG variants in patients with IPF.
Ključne besede: telomerase, idiopathic pulmonary fibrosis, genetic variation, telomerase complex
Objavljeno v DiRROS: 07.02.2022; Ogledov: 970; Prenosov: 412
Celotno besedilo (236,11 KB) |
45. Mnenje za spremljanje bolnikov po preboleli covidni pljučniciMatjaž Turel, Natalija Edelbaher, Matjaž Fležar, Matevž Harlander, Peter Kecelj, Izidor Kern, Majda Kočar, Peter Kopač, Mitja Košnik, Robert Marčun, Igor Požek, Mirjana Rajer, Irena Šarc, Jurij Šorli, Dušanka Vidovič, Katarina Osolnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pljučnica je najpogostejši vzrok za težji potek okužbe z virusom SARS-CoV-2 in s hospitalizacijo. Potek covidne pljučnice je lahko različen; infiltrati, vidni na rentgenski sliki, se lahko resorbirajo spontano, včasih pa je potrebno zdravljenje s sistem-skimi glukokortikoidi. Ob odpustu iz bolnišnice zdravljenje običajno še ni končano, zato je Združenje pulmologov Slovenije v želji po enotnem obravnavanju bolnikov s covidno pljučnico izdelalo mnenje za obravnavo in sledenje bolnikov po od-pustu iz bolnišnice. Zavedamo se, da ob novi bolezni ne gre za dokončno priporočilo, saj bodo nova spoznanja o covidni pljučnici zanesljivo zahtevala obnavljanje priporočil.
Ključne besede: covid-19, mnenja, pljučnica, pulmologija, sistemski glukokortikoidi, covidna pljučnica
Objavljeno v DiRROS: 15.12.2021; Ogledov: 1239; Prenosov: 264
Povezava na datoteko |
46. |
47. |
48. Razvoj mladja na izbranih površinah vetrolomov iz let 2008 in 2017 ter gozdnogojitvene smernice za obnovoGal Fidej, Dušan Roženbergar, Matteo Cerioni, Thomas Andrew Nagel, Jurij Diaci, 2021, strokovni članek Povzetek: V prispevku smo analizirali in primerjali pomlajevanje po vetrolomih v letih 2008 in 2017. Ugotavljamo, da so gostote naravnega mladja med raziskovalnimi objekti in znotraj njih zelo različne in so posledica različnih ekoloških razmer v času ujme in po njej. Začetne gostote tri (vetrolom 2017) oz. štiri leta (vetrolom 2008) po ujmi so znašale približno 2100 do 23.000 osebkov na hektar. Zmes je bila bolj podobna, od klimaksnih vrst sta prevladovali smreka in bukev. Pomembno začetno gonilo sukcesije je precejšnja zastopanost pionirskih in svetloljubnih vrst, kot so iva, jerebika in breza. Avtorji izsledke raziskave dopolnjujemo z gozdnogojitvenimi smernicami za obnovo gozdov. Po ujmi smo pri tehnični sanaciji pozorni, da ne poškodujemo obstoječega pomladka, ki ima velik vlogo pri obnovi. Prevladuje naj naravna obnova gozdov, za umetno se odločamo v zaostrenih ekoloških razmerah, ko pričakujemo malo naravnega mladja ali to ni razvito. Pri umetni obnovi po zgledu iz tujine vnašamo jelko in hrast. Obžetev izvajamo točkovno in ne površinsko po celotni umetno obnovljeni površini, saj z njo odstranjujemo naravno mladje. V sistem obnove je treba vpeljati preverjanje uspešnosti saditve.
Ključne besede: naravno pomlajevanje, naravna obnova, obnova po ujmah, obnova gozdov, vetrolomi, gojenje gozdov, gozdnogojitvene smernice
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1313; Prenosov: 409
Celotno besedilo (301,68 KB) |
49. Sodobna izhodišča redčenj : povezovanje načel izbiralnega redčenja, situacijskega redčenja, redčenja šopov in skupin ter redčenja spremenljive gostoteJurij Diaci, Dušan Roženbergar, Gal Fidej, Domen Arnič, 2021, strokovni članek Povzetek: V Evropi so razširjeni različni načini redčenj, ki so delno odgovor na različne cilje gospodarjenja; delno so posledica tradicije in različnih kulturnih okolij. S spremembami v okolju in zaostrovanjem družbeno-ekonomskih razmer ter splošnim nazadovanjem nege gozdov postajajo odločitve o najprimernejšim načinu in intenzivnosti redčenj vse pomembnejše. V prispevku primerjamo situacijsko redčenje, redčenje šopov in skupin, redčenje spremenljive gostote in pri nas ustaljeno izbiralno redčenje. Navajamo usmeritve, kako redčenja kombinirati ter kako izbrati primeren način in program redčenj. Na temelju sinteze dosedanjih raziskav izpostavljamo, da so za utemeljeno izboljšanje načinov redčenj pomembni poskusi v naravi.
Ključne besede: gojenje gozdov, nega gozda, redčenje, racionalizacija, stabilnost sestoja, porazdelitev izbrancev
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 1432; Prenosov: 430
Celotno besedilo (572,76 KB) |
50. Gozdni rastiščni tipi Slovenije, vegetacijske, sestojne in upravljavske značilnosti : Oddelek za gozdarstvo Biotehniške fakultete in Zavod za gozdove SlovenijeJurij Diaci, 2021, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: gozdovi, gozdna rastišča, tipologija, prikaz knjige
Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1231; Prenosov: 445
Celotno besedilo (463,25 KB) |
