21. Genska terapija v onkologiji, prvi razvojni koraki v SlovenijiMaja Čemažar, Tanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Urška Kamenšek, Simona Kranjc Brezar, Špela Kos, Urša Lampreht Tratar, Katarina Žnidar, Andrej Renčelj, Urška Matkovič, Teja Valant, Kristina Levpušček, Živa Pišljar, Tilen Komel, Tim Božič, Urša Kešar, Barbara Starešinič, Katja Uršič Valentinuzzi, Monika Savarin, Primož Strojan, Gorana Gašljević, Maja Ota, Aleš Grošelj, Črt Jamšek, Rosana Hudej, Matjaž Peterka, Franc Smrekar, Barbara Hubad, Marjan Hosta, Jaka Kužnik, Alojz Hosta, Damijan Miklavčič, Matej Reberšek, Aleksandra Cvetkoska, Anja Zajc, Janja Dermol-Černe, Nataša Tozon, Nina Milevoj, Alenka Nemec Svete, Gregor Serša, 2022, strokovni članek Povzetek: Genska terapija postaja čedalje bolj zanimiva tudi v onkologiji. Med aplikacijami je morda najzanimivejša imunostimulacija. Pripravimo lahko plazmidno DNA, ki nosi zapis za različne imunostimulatorne molekule, ki jih vnesemo v celice tumorjev ali normalnih tkiv. Ta tkiva postanejo proizvajalci teh molekul, ki lahko delujejo lokalno ali pa se izločajo tudi sistemsko v krvni obtok. Ker plazmidna DNA ne prehaja celične membrane, so potrebni dostavni sistemi, virusni ali nevirusni. V naših študijah uporabljamo predvsem nevirusni dostavni sistem – elektroporacijo. Interlevkin 12 (IL-12) je eden od zanimivih citokinov, za katerega je znano protitumorsko delovanje s spodbujanjem imunskega odziva in antiangiogenim delovanjem. Namen projekta SmartGene.si je bil pripraviti plazmid z zapisom za interlevkin 12 (plazmid phIL12) in pripraviti vse potrebno za njegovo klinično testiranje za zdravljenje kožnih tumorjev. V konzorciju smo združili moči s partnerji z akademskega in industrijskega področja. Treba je bilo pripraviti plazmid za uporabo v humani onkologiji po zahtevah Evropske agencije za zdravila (EMA). Za prijavo klinične študije na Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) smo morali izvesti tudi vse neklinične raziskave o varnosti in učinkovitosti zdravila. Nato je bilo treba razviti postopek priprave zdravila, zagotoviti primerne prostore za pripravo in izvedbo postopka priprave zdravila. V treh letih smo dosegli vse te zastavljene cilje in dobili dovoljenje za izvajanje klinične študije na kožnih tumorjih, ki ga je izdala JAZMP na osnovi pozitivnega mnenja Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko. Zdaj poteka klinična študija faze I preizkušanja plazmida phIL12 na kožnih tumorjih glave in vratu z namenom preveriti varnost in sprejemljivost genskega elektroprenosa plazmida v tumorje. Cilj študije je prav tako določiti primeren odmerek zdravila, ki bi ga v nadaljnji klinični študiji uporabili kot adjuvantno zdravljenje k ablativnim terapijam, kot sta radioterapija ali elektrokemoterapija.
Ključne besede: genska terapija, interlevkin-12, plazmidna DNA, elektroprenos genov, rak kože
Objavljeno v DiRROS: 01.07.2022; Ogledov: 1496; Prenosov: 289
 Celotno besedilo (420,40 KB) |
22. Vzpostavitev in ovrednotenje radioobčutljivosti HPV-pozitivnega mišjega modela ploščatoceličnega karcinoma ustnega predelaŽiva Pišljar, Maja Čemažar, Simona Kranjc Brezar, Boštjan Markelc, Gregor Serša, Tanja Jesenko, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: rak ustnega predela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 816; Prenosov: 260
Celotno besedilo (81,02 KB) |
23. Protitumorska učinkovitost genskega elektroprenosa plazmidne dna z zapisom za rekombinatno protitelo proti CTLA-4 v kombinaciji z obsevanjemBoštjan Markelc, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Tim Božič, Maja Čemažar, Liesl Jacobs, Kevin Hollevoet, Gregor Serša, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: obsevanje, genski elektroprenos, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 841; Prenosov: 246
Celotno besedilo (80,83 KB) |
24. Aktivacija cGAS-STING signalne poti po obsevanju humanih tumorskih modelov karcinomov žrelaKristina Levpušček, Simona Kranjc Brezar, Tanja Jesenko, Gregor Serša, Maja Čemažar, Primož Strojan, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: rak žrela, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 772; Prenosov: 251
Celotno besedilo (80,79 KB) |
25. Izločanje dejavnika imunogene celične smrti HMGB1 iz celičnih linij se povečuje z dozo obsevanjaUrša Kešar, Tanja Jesenko, Boštjan Markelc, Katja Uršič Valentinuzzi, Maja Čemažar, Primož Strojan, Gregor Serša, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: ionizirajoče sevanje, geni, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 925; Prenosov: 237
Celotno besedilo (80,66 KB) |
26. Učinki obsevanja dela tumorja na imunske populacije na tumorskem modelu mišjega karcinoma dojke 4T1Tanja Jesenko, Živa Pišljar, Tim Božič, Simona Kranjc Brezar, Ilija Vojvodić, Božidar Casar, Ignasi Méndez Carot, Maja Čemažar, Gregor Serša, Boštjan Markelc, 2022, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci Ključne besede: radioterapija, tumorski modeli, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 17.06.2022; Ogledov: 827; Prenosov: 240
Celotno besedilo (80,61 KB) |
27. Odpornost glioblastoma na radioterapijo : vpliv rakavih matičnih celic in mikroo[ko]lja tumorjaBarbara Breznik, Bernarda Majc, Anamarija Habič, Urška Ušeničnik, Andrej Porčnik, Roman Bošnjak, Jernej Mlakar, Marija Skoblar Vidmar, Tanja Jesenko, Maja Čemažar, Tamara Lah Turnšek, Metka Novak, 2022, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Povzetek: Glioblastom je najpogostejši možganski tumor pri odraslih z zelo slabo prognozo preživetja bolnikov. Ta je posledica odpornosti glioblastoma na standardno zdravljenje, ki vključuje radioterapijo in kemoterapijo. Z namenom načrtovanja učinkovitejših pristopov zdravljenja preučujemo biološke mehanizme odpornosti glioblastoma na radioterapijo s poudarkom na mikrookolju tumorja in rakavih matičnih celicah. V predkliničnih raziskavah uporabljamo napredne in personalizirane celične modele, ki posnemajo mikrookolje tumorja v bolnikih in z večjo natančnostjo napovedo odziv bolnika na zdravljenje. Hkrati so takšni modeli pomembni za testiranje novih pristopov za zdravljenje kot je imunoterapija.
Ključne besede: glioblastom, mikrookolje, organoidi, možganski rak, možganski tumor, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 16.06.2022; Ogledov: 809; Prenosov: 239
Celotno besedilo (89,78 KB) |
28. |
29. Aktivacija citosolnih senzorjev DNA po obsevanjuTanja Jesenko, Maša Omerzel, Boštjan Markelc, Gregor Serša, Katarina Žnidar, Loree C. Heller, Maja Čemažar, 2021, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: citosolni senzorji, eksperimentalna onkologija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 01.04.2022; Ogledov: 806; Prenosov: 241
Celotno besedilo (301,58 KB) |
30. Tekočinska biopsija pri rakuTanja Jesenko, Cvetka Grašič-Kuhar, Maja Čemažar, 2018, strokovni članek Povzetek: V zadnjih letih smo v onkologiji priča hitremu napredku na področju biopsije telesnih tekočin oz. tekočinske biopsije. Tekočinska biopsija predstavlja analizo vzorca odvzete telesne tekočine (v onkologiji je to običajno kri), v katerem iščemo znake navzočnosti raka. V krvi lahko analiziramo cirkulirajočo prosto/cirkulirajočo tumorsko DNA (cf/ctDNA) iz tumorskih celic, eksosome, ki jih v kri sproščajo tumorske celice, in tudi cirkulirajoče tumorske celice (CTC). V pregledu predstavljamo najnovejša dognanja in raziskave na področju tekočinske biopsije pri raku in poleg uporabnosti izpostavljamo tudi njihove omejitve, ki jih bo treba natančno opredeliti, če bomo želeli to metodo uporabljati v vsakodnevni obravnavi bolnikov.
Ključne besede: tekočinska biopsija, onkologija, eksperimentalna onkologija
Objavljeno v DiRROS: 06.02.2019; Ogledov: 3208; Prenosov: 901
Celotno besedilo (136,00 KB) |
