Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Prispevek obravnava odnos slovenske družbe do tranzicijske pravičnosti. Ugotavlja, da slovenska družba in država v letih po osamosvojitvi in prehodu iz nedemokratičnega v demokratični sistem nista znali v polnosti sprejeti in izpeljati vseh potrebnih ukrepov za odpravo prestanih krivic in kaznovanje storilcev. Na tem področju je bil sicer dosežen napredek, predvsem kar zadeva vprašanje poprave krivic, pozitivno vlogo je odigralo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, predvsem v svojem prvem mandatu. Nasprotno pa na področju povračilne pravičnosti ni bilo doseženega preboja, saj ni za kršenje človekovih pravic v nedemokratičnem režimu nihče sodno odgovarjal. Posledice slovenska družba in njeni ljudje čutijo v vsakdanjem življenju tako v institucijah državne oblasti kot tudi v zasebnem sektorju.
Ključne besede: tranzicijska pravičnost, kazensko pravo, ustavno sodišče, človekove pravice, vojni zločini, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 321; Prenosov: 124
Celotno besedilo (1,83 MB)

Povzetek: In the years after Hungary’s regime change, a lively political and public debate emerged about the possibility of justice for the crimes committed during the decades of communist dictatorship. The Justice Act, introduced by governing party MPs, retroactively suspended the statute of limitations for treason and intentional homicide in cases where the regime did not prosecute these crimes for obvious political reasons. This would have provided a constitutional opportunity to bring to justice those responsible for the atrocities of the 1950s and the reprisals that followed the 1956 revolution. The law adopted by Parliament was annulled by the Constitutional Court on grounds of continuity and legal certainty. In its view, the retroactive suspension of the statute of limitations is incompatible with the rule of law and justice must therefore be pursued by a completely different route.
Ključne besede: ustavno sodišče, kazensko pravo, zakonodaja, pravičnost, sprememba režima, Madžarska, 1950/1960
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 232; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,83 MB)

Povzetek: Prispevek analizira institucijo državnega tožilca takoj po koncu druge svetovne vojne. Organizacija dela državnega tožilstva je temeljila na izkušnjah sovjetskega pravnega sistema. To je bila institucija oblasti, ki je imela zelo široka pooblastila in zelo visoko stopnjo neodvisnosti pri svojem delu. Skozi osebo državnega tožilca se najbolje vidi, koliko je politika vplivala na pravni red v neposrednem povojnem obdobju. Državni tožilci so bili, kot je bilo pogosto rečeno, »močni varuhi revolucionarnega prava in razlagalci zahtev širokih ljudskih množic«.
Ključne besede: javno tožilstvo, zakoni, kazenski postopki, sojenja, Hrvaška, 1945
Objavljeno v DiRROS: 14.07.2025; Ogledov: 314; Prenosov: 118
Celotno besedilo (1,86 MB)

Povzetek: Članek obravnava politično kariero Boruta Pahorja od njegovih prvih korakov ob vstopanju v komunistično partijo do trenutka, ko je predčasno zaključil mandat predsednika vlade Republike Slovenije. Preučujoč pisano paleto medijskih objav, od spletnih člankov do intervjujev ter gostovanj v razvedrilnih oddajah, avtor prepoznava v Pahorjevem političnem delovanju določene stalnice, ki ga kot posameznika postavljajo v edinstven, a tudi izstopajoč položaj v sicer dokaj polarizirani slovenski politični krajini. Tudi ali prav zaradi te njegove pregovorne drugačnosti so se, ugotavlja avtor, njegova prizadevanja po povezovanju obeh nasprotujočih se političnih bregov izkazala kot dokaj neuspešna, a vendar dovolj všečna za večinski del javnosti, kar že več kot dve desetletji dokazujejo številne raziskave javnega mnenja in ne nazadnje dejstvo, da gre za najbolj »trofejnega« politika v zgodovini Republike Slovenije.
Ključne besede: notranja politika, politične stranke, Slovenija, predsednik države, biografije, politično delovanje, 1986/2011
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 306; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,85 MB)

Povzetek: Prispevek predstavlja pregled delovanja Srbskega prostovoljskega korpusa (SDK), ki je novembra 1944 prišel v Operacijsko cono Jadransko primorje, torej na ozemlje današnje Primorske. Korpus je pripadal srbski vladi generala Milana Nedića. Nemške vojaške oblasti so ga uporabljale za boj proti odporniškemu gibanju v okupirani Srbiji od leta 1941 do leta 1944. Po prodoru sovjetske vojske v Jugoslavijo in Srbijo jeseni 1944 je bil korpus premeščen v Operacijsko cono Jadransko primorje. Prispevek prinaša podrobnosti o delovanju SDK, njegovi velikosti in vlogi na tem območju ter, končno, o tragični usodi njegovih pripadnikov. Večina tistih, ki se jim je uspelo ob koncu vojne umakniti v Avstrijo, je bila izročena jugoslovanskim partizanskim silam, ki so jih pomorile v odročnih predelih Slovenije. Prispevek temelji na avtorjevih arhivskih raziskavah ter na srbski emigrantski in slovenski literaturi.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Srbski prostovoljni korpus, Operativna cona Jadransko primorje, Primorska Slovenija, Dimitrije Ljotić, Odilo Globočnik
Objavljeno v DiRROS: 11.07.2025; Ogledov: 287; Prenosov: 104
Celotno besedilo (2,81 MB)