Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: »Iz take smo snovi kot sanje« je rekel Shakespeare. Jaz pa pravim: »Iz take smo snovi kot znanje... Spoznanje je misel, ki jo ujamemo v letu, jo umestimo v svoje pasti in udejanimo v svojem znanstvenem poskusu. Potem okameni in postane stvarnost. Znanje postavimo v nek kontekst. Kamenček v mozaiku, kamor morda sploh ne sodi, a vendarle se prej ali slej umesti, kamor res sodi.« Ali pa ne! Kam bo sodila naša misel jutri, ko bo fluidni mozaik našega spoznanja o vsem kar nas obdaja in kar počnemo, dobil spet drugo podobo – ne vemo ..! Ali nam bo dano kdaj spoznati predvsem človeka samega, spletne mreže naših nevronov? Ali nam bo dano to spoznanje ali ne, je težko reči, saj je eno človeško življenje za to prekratko. Rodimo se in umremo v ne-vedenju. Tako sama vidim svoje delo. Tako raziskovalci tu gledamo živa bitja in naravo – biologijo. Mnogo bolje bo danes o tem govoril naš znanstveno - umetniški film, zato bodi dovolj..! Ker dan zahteva od nas še mnogo več – treba je preliti to znanje med ljudi. Treba ga je dajati mladim raziskovalcem. So kot nežni cvetovi, žejni jutranje rose učenosti - a so tudi zahtevni, neusmiljeni, brezsramni in izčrpavajoči. A prav vzgoja mladih raziskovalcev, ki jih pri nas opremimo še z dodatnimi znanji in veščinami tako, da bodo kos vsem izzivom družbe in gospodarstva, je pomembno poslanstvo NIBa. Ti novi doktorji znanosti, ki izhajajo iz našega dela, bodo namreč nujno potrebna gonilna sila inovativnega razvoja Slovenije. A sedanjost zahteva tudi, da pretopimo znanje v zlato. Žal nismo alkimisti in vmes – med znanjem in bogastvom je še mnogo, na kar ne moremo vplivati. Je kopica drugih elementov in podpornih sistemov, za katere znanost in znanstveniki sami ne moremo dosti narediti. Lahko le pomagamo graditi ta podporni sistem do mere, ko bo zlitje z njim rodilo resnično konkurenčnost in uspeh. A to se ne doseže čez noč... Ko se obračam v zgodovino, ugotavljam, da smo bili včasih že kar na pravi poti. Da smo se znali odrekati in videti višje cilje. Znanost je že lepo shodila in rastoča industrija 70-80 let ji je znala podajat roko. A to so bili drugačni časi in kaj se je zgodilo potem – je preveč za današnji slavnostni dan! Nekako v tistem času se je rodil NIB. Vizionarski pogled prof. Miroslava Zeia, pobudnika ustanovitve našega instituta, se je danes uresničil. NIB torej ni rodila politika za razliko od večine, posebno naravoslovno tehničnih inštitutov, ki so imeli zato tudi potrebno državno podporo. NIB je rasel kot samorastnik, samosvoje, kar nas je utrdilo za preživetje, tudi za prihajajoče obdobje. Tako ga danes zaradi odličnega znanstvenega dela in kompetentnih raziskovalcev nova tehnološka predvidevanja vključujejo kot močnega partnerja v svojem razvoju. Posebno v zadnjem desetletju zaznamo prodor, tako v znanstvenem delu z naraščajočimi dobrimi publikacijami (npr. v prestižni reviji Nature) kot tudi na razvojnem področju. V 70 letih se je inštitutu priključila Mor - ska biološka postaja (MBP), ki je ime - la pomemben vpliv tudi na delo na - ših drugih področij, kot so bile tedaj rastlinska fiziologija, entomologija in predvsem raziskave ekosistemov. MBP je namreč že takrat izvajala svo - je družbeno pomembno poslanstvo v strateškem delovanju na področju razvoja in raziskav širšega obalnega okolja in upravljanja z morskimi viri. Podobno smo danes tudi na skoraj vseh področjih svojega dela in eksper - tize stalni partner ministrskih služb in agencij, prvenstveno na področju oko - lja, kmetijstva in zdravstva. Postali in ostali smo - na eni strani nepogrešljivi izvajalec in na drugi svetovalec politi - ke pri načrtovanju njenega razvoja, ne nazadnje tudi na več segmentih nujne sinhronizacije z Evropsko politiko in direktivami. V zadnjem desetletju smo uspeli ob pod - pori resornega ministrstva za znanost, visoko šolstvo in tehnologijo posodo - biti infrastrukturo MBP, tako da je ta danes ena najmodernejših ustanov na severnem Jadranu in okolici. Upamo, da bomo to lahko storili tudi v Lju - bljani na Biološkem središču, saj že po petnajstih letih po vselitvi to poka po šivih, predvsem zaradi prodora mla - dih ljudi, ki prihajajo na NIB, vse več tudi iz tujine. Biologija je danes namreč v svetu ena najbolj hitro se razvijajočih disciplin in prodira v mnoge pore novih teh - nologij – od klasičnih vrst biotehno - logije do nano-tehnologij in celo do vesoljskih tehnologij – česar se prav doma premalo zavedamo! Sodelovati s poslovnim sektorjem poskušamo, bodisi preko vključevanja v nove Cen - tre odličnosti, Centre kompetentnosti ter preko možnih povezovanj s pod - jetji doma in tudi preko naših meja, poskušamo… A po mojem osebnem prepričanju je najbolj učinkovito usta - navljanje lastnih podjetij, strategija, ki je prav ob 50 letnici rodila naše prvo odcepljeno podjetje Biosistemika, ki je zrasla iz naših raziskav s področja sistemske biologije. Predmet naših raziskav je torej zelo ra - znolik - od bakterij do človeka in njegovega okolja. Rdeča nit je seveda ohranjene zdravega okolja za zdrave - ga človeka, kar je nedvomno najvišja kakovost življenja. Naj tu končam. Vabim vas torej v prije - ten popoldan, ko boste občutili biolo - gijo in se s tem zavedli sebe kot živega bitja, ki je le del narave in nič več, a nič manj kot to.
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 230; Prenosov: 123
Celotno besedilo (5,20 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 210; Prenosov: 1022
Celotno besedilo (2,06 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: The goal of the project was the long-term conservation of the wolves, their main prey and habitats in Slovenia, and improvement of their coexistence with humans. Wolves are natural predators of wild ungulates living in Slovenian forests. They live in family groups (packs) and require large territories to survive. In Slovenia many important population-specific life history details, for example the average number of animals a pack, territory sizes and the number of packs living in the country, were unknown before the project implementation. The attitudes of people towards wolves vary greatly as well. Certain interest groups, for example hunters and livestock breeders, may come into conflict with wolves because they prey on game species and domestic sheep. At the same time wolves are increasingly perceived as symbols of wild and preserved nature. These conflicting interests, coupled with low population sizes and demanding monitoring of conservation status, make wolf conservation a very complex issue. Continued existence of this species in Slovenia, and its co-existence with humans, depends on a number of intertwined factors. We studied these factors within the project, directly addressed many of the most pressing issues, produced a solid knowledge base, networked the most important interest groups, helped improve the lacking legislature, and by doing that provided a firm foundation for successful conservation and management of this charismatic large carnivore species in the future.
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 183; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: USB ključ
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 205; Prenosov: 120
Celotno besedilo (1,58 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Povzetek: Življenjsko okolje opraševalcev se je zelo spremenilo. Obilno gnojeni, zgodaj in pogosto košeni travniki ne zacvejo in zato opraševalcem ne zagotavljajo hrane. Obdelovalni stroji uničijo veliko gnezd čmrljev. Živih mej, kjer bi bila gnezda na varnem, skoraj ni več. Čebele samotarke so nekdaj gnezdile v slamnah strehah in luknjah v lesu, ki je bil glaven gradbeni material. Negaven je tudi vpliv prekomerne in nepravilne uporabe pescidov.
Ključne besede: opraševalci, pridelava hrane
Objavljeno v DiRROS: 04.09.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 105
Celotno besedilo (340,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...