31. Ocena tveganja za levkemije zaradi nizkofrekvenčnega magnetnega polja pri slovenskih otrocih in mladostnikihTina Žagar, Sonja Tomšič, Sara Korat, Teja Oblak, Vesna Zadnik, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Izhodišča: Raziskave kažejo, da bi lahko nizkofrekvenčno magnetno polje (NF MP) gostote več kot 0,4 µT povečalo tveganje za nastanek otroških levkemij. Raziskali smo to tveganje zaradi izpostavljenosti NF MP zaradi bivanja v bližini daljnovodov in transformatorskih postaj v Sloveniji.
Metode: Iz Registra raka Republike Slovenije smo pridobili georeferencirane podatke za vse otroke in mladostnike, stare 0–19 let, zbolele z levkemijo v letih 2005–2016, ter za referenčno populacijo vseh enako starih otrok in mladostnikov. Razdelili smo jih v pet skupin glede na izpostavljenost NF MP v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj. Za oceno izpostavljenosti NF MP smo uporabili modelirane vrednosti na drobni prostorski mreži. Relativno tveganje za levkemije smo ocenili s standardiziranim količnikom incidence. Dodatno smo raziskali časovni trend pojavljanja levkemij v obdobju 1967–2016 ter geografsko razporejanje.
Rezultati: V letih 1967–2016 je za levkemijami zbolelo 841 otrok in mladostnikov (16 na leto). V letih 2005–2016 je velika večina vseh otrok in mladostnikov (99,5 %) v Sloveniji živela na območjih z NF MP, manjšim od 0,1 μT. Med 195 primeri levkemij se je v 0,1 ≤ NF MP < 0,2 µT blizu daljnovodov razvrstil eden (SKI = 2,4, IZ: 0,1−13,3), v bližini transformatorskih postaj pa pet primerov (SKI = 3,0; IZ: 0,97−7,0). V področju gostote NF MP, večje od 0,2 μT, ni bilo zbolelih. Levkemije se niso statistično značilno geografsko razporejale.
Zaključki: V Sloveniji nobenega primera levkemij med slovenskimi otroci in mladostniki, starimi do vključno 19 let, ki živijo v okolici daljnovodov in transformatorskih postaj, ne moremo pripisati vplivu izpostavljenosti NF MP.
Ključne besede: ocena tveganja, otroci, levkemije, nizkofrekvenčno magnetno polje, daljnovodi, transformatorske postaje
Objavljeno v DiRROS: 14.12.2021; Ogledov: 1061; Prenosov: 496
 Celotno besedilo (561,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
32. |
33. Comparing environmental impacts of alien plants, insects and pathogens in protected riparian forestsKatharina Lapin, Sven Bacher, Thomas L. Cech, Rok Damjanić, Franz Essl, Freya-Isabel Georges, Gernot Hoch, Andreja Kavčič, András Koltay, Saša Kostić, Ivan Lukić, Aleksander Marinšek, Laszlo Nagy, Sonja Novak Agbaba, Janine Oettel, Saša Orlović, Leopold Poljaković-Pajnik, Marcus Sallmannshofer, Martin Steinkellner, Srdjan Stojnić, Marjana Westergren, Milica Zlatković, Anita Zolles, Maarten De Groot, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: The prioritization of alien species according to the magnitude of their environmental impacts has become increasingly important for the management of invasive alien species. In this study, we applied the Environmental Impact Classification of Alien Taxa (EICAT) to classify alien taxa from three different taxonomic groups to facilitate the prioritisation of management actions for the threatened riparian forests of the Mura-Drava-Danube Biosphere Reserve, South East Europe. With local experts we collated a list of 198 alien species (115 plants, 45 insects, and 38 fungi) with populations reported in southeast European forest ecosystems and included them in the EICAT. We found impact reports for 114 species. Eleven of these species caused local extinctions of a native species, 35 led to a population decrease, 51 to a reduction in performance in at least one native species and for 17 alien species no effects on individual fitness of native species were detected. Fungi had significantly highest impact and were more likely to have information on their impacts reported. Competition and parasitism were the most important impact mechanisms of alien species. This study is, to our knowledge, the first application of EICAT to all known alien species of several taxonomic groups in a protected area. The impact rankings enabled to identify taxa that generally cause high impacts and to prioritize species for the management in protected areas according to their impact magnitudes. By following a standardized impact protocol, we identified several alien species causing high impacts that do not appear on any expert-based risk list, which are relevant for policymakers. Thus, we recommend that alien species be systematically screened to identify knowledge gaps and prioritize their management with respect to spatio-temporal trends in impact magnitudes.
Ključne besede: alien species, biological invasions, EICAT, invasive species management, protected areas, species prioritization
Objavljeno v DiRROS: 29.10.2021; Ogledov: 894; Prenosov: 696
Celotno besedilo (1,13 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
34. Priporočila Onkološkega inštituta za zdravljenje bolnikov z adenokarcinomom želodca2021, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: V Sloveniji vsako leto zboli zaradi raka želodca okrog 450 bolnikov, od tega ima tri četrtine bolnikov ob postavitvi diagnoze razširjeno ali razsejano bolezen. Zato je pomembno, da imamo razvito sodobno multidisciplinarno zdravljenje. Onkološki inštitut je na poti pridobitve evropske onkološke akreditacije, ki jo podeljuje priznana Evropska organizacija onkoloških inštitutov (OECI), katere član je tudi Onkološki inštitut Ljubljana. Namen tega projekta je razvoj kliničnih poti, ki bodo omogočile celostno obravnavo bolnikov z rakom. Slovenskih priporočil za zdravljenje adenokarcinoma želodca trenutno nimamo, zato smo bili primorani sprejeti te, ki jim bomo sledili na Onkološkem inštitutu. V teh priporočilih, zaradi drugačne narave bolezni, ni zajeto zdravljenje raka ezofagogastričnega stika.
Ključne besede: rak želodca, adenokarcinom, onkološko zdravljenje, priporočila
Objavljeno v DiRROS: 14.09.2021; Ogledov: 1472; Prenosov: 386
Celotno besedilo (983,68 KB) |
35. |
36. Preživetje bolnikov z rakom v SlovenijiVesna Zadnik, Tina Žagar, Katarina Lokar, Sonja Tomšič, Amela Duratović Konjević, Nika Bric, Branko Zakotnik, 2021, strokovni članek Povzetek: Populacijsko preživetje bolnikov z rakom je sestavljen kazalnik, v katerem se zrcalijo tako značilnosti bolnikov kot tudi organizacija, dostopnost, kakovost in učinkovitost sistema zdravstvenega varstva. Register raka Republike Slovenije je letos izdal že četrto obsežnejše poročilo o preživetju slovenskih bolnikov z rakom zbolelih med letom 1997 in 2016, ki kaže na napredek, ki sta ga v dvajsetih letih zagotovila slovenska onkologija in slovensko zdravstveno varstvo skupaj s celotno družbo. Preživetje slovenskih bolnikov z rakom se s časom povečuje. V zadnjih dvajsetih letih se je petletno čisto preživetje povečalo za dobrih 11 odstotnih točk. Znatno bolj se je povečalo preživetje pri moških. Starost in stadij ob diagnozi sta še vedno ključna za preživetje bolnikov z rakom. Pri obeh spolih se je preživetje bolnikov s kožnim melanomom, rakom debelega črevesa in danke ter pljučnim rakom v zadnjih dvajsetih letih značilno izboljšalo. Napredek je bil dosežen tudi pri najpogostejših rakih pri posameznem spolu: raku dojk pri ženskah in raku prostate pri moških. Izboljšanje preživetja slovenskih bolnikov z rakom, ki ga opazujemo v zadnjih letih, predstavlja osnovo in spodbudo za nadaljnje izboljšave.
Ključne besede: breme raka, preživetje raka, bolniki
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2021; Ogledov: 1320; Prenosov: 349
Celotno besedilo (199,66 KB) |
37. Državni program obvladovanja raka - dosežki in izziviBranko Zakotnik, Sonja Tomšič, 2021, strokovni članek Povzetek: Za obvladovanje raka, ki predstavlja veliko breme za sodobne družbe, so potrebni celoviti sistemski pristopi. Slovenija je v ta namen leta 2010 sprejela prvi strateški dokument: Državni program obvladovanja raka. Trenutno je v pripravi že tretji petletni program in sicer za obdobje 2022–2026, ki bo vključeval usmeritve Evropskega načrta za boj proti raku, predstavljenega v letu 2021. Državni program obvladovanja raka ima zastavljene tri strateške cilje: (1) upočasniti povečevanje incidence raka, (2) povečati preživetje in (3) izboljšati kakovost življenja bolnikov z rakom s celostno rehabilitacijo in paliativno oskrbo. V prispevku predstavljamo dosedanje aktivnosti v povezavi s strateškimi cilji in nakazujemo izzive za v prihodnje. Na področju incidence smo v Sloveniji veliko dosegli z uvedbo državnih presejalnih programov za raka (Program ZOR A – rak materničnega vratu in Program Svit – rak debelega črevesa in danke), prav tako so svoj delež prispevali ukrepi primarne preventive kroničnih nenalezljivih bolezni na področju zdravega življenjskega sloga. Zaskrbljujoč je trend naraščanja pljučnega raka pri ženskah. V 10-letnem obdobju se je preživetje vseh bolnikov z rakom izboljšalo, predvsem na račun odkrivanja rakov v zgodnejših stadijih. V prihodnje bodo naši ukrepi usmerjeni v vzpostavitev in spremljanje kakovosti in enakosti obravnave z vzpostavitvijo t. i. kliničnih registrov, in sicer za pet najpogostejših rakov. Za izboljševanje kakovosti življenja bolnikov z rakom se je na področju celostne rehabilitacije pričel izvajati pilotni projekt za bolnice z rakom dojk v dveh regijah, ki bo služil kot model za širitev celostne rehabilitacije na celo državo in na druge vrste raka. Na področju paliativne oskrbe se soočamo s številnimi izzivi, ki jih le počasi premagujemo, zagotovo pa sta tako celostna rehabilitacija in paliativna oskrba področji, ki jima moramo posvetiti več pozornosti.
Ključne besede: obvladovanje raka, incidenca, prevalenca
Objavljeno v DiRROS: 10.06.2021; Ogledov: 1269; Prenosov: 356
Celotno besedilo (252,16 KB) |
38. Guidelines for the production of planting material for restoration of riparian forestsGregor Božič, Marjana Westergren, Konrad Heino, Miran Lanšćak, Laszlo Nagy, Zoran Novčić, Sonja Rukavina, Silvio Schüler, Srdjan Stojnić, Peter Železnik, 2021, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Objavljeno v DiRROS: 03.05.2021; Ogledov: 2144; Prenosov: 1367
Celotno besedilo (43,79 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
39. Priporočila za obravnavo bolnic z rakom zunanjega spolovilaSebastjan Merlo, Nina Kovačević, Barbara Šegedin, Tina Arnež, Sonja Bebar, Barbara Gazić, Andreja Gornjec, Borut Kobal, Manja Šešek, Maja Pakiž, Erik Škof, Iztok Takač, Vesna Zadnik, Helena Barbara Zobec Logar, 2020, strokovni članek Ključne besede: zunanje spolovilo, rak (medicina), diagnostika, zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 07.04.2021; Ogledov: 1344; Prenosov: 501
Celotno besedilo (745,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
40. |
