1411. Trajnostni promet v Prištini : kvalitativna raziskava izzivov in priložnosti, povezanih z izboljšavami urbane mobilnostiVisar Hoxha, Viola Brahushi, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja sta proučevala neučinkovitost, mogoče izboljšave, izzive in vplive trajnostnih prometnih rešitev v Prištini, da bi na podlagi izsledkov oblikovala strategije za razvoj tovrstnih rešitev v majhnih hitro urbanizirajočih se mestih in prispevala k znanju na področju trajnostnega prometa v majhnih državah v razvoju. Pri raziskavi trajnostnega prometa v Prištini sta uporabila kvalitativni pristop in polstrukturirane intervjuje z dvanajstimi anketiranci, njihove odgovore pa sta proučila s tematsko in prečno analizo. Izsledki raziskave so pokazali, da je prištinski prometni sistem zelo neučinkovit, kar je posledica zastarele infrastrukture in različnih pogledov deležnikov. S tematsko in prečno analizo sta avtorja opozorila na večplastne izzive pri uvedbi trajnostnega prometa v mestu. Njuna raziskava dopolnjuje literaturo s tega področja, saj daje vpogled v prometni sistem v Prištini in ponuja uporabne napotke za prometne načrtovalce. Z vidika družbe pa izsledki poudarjajo nujnost celostnega pristopa, ki bi združeval infrastrukturne izboljšave in spremembe v navadah ljudi ter tako omogočal vzpostavitev trajnostnega urbanega okolja v Prištini.
Ključne besede: načrtovanje trajnostne urbane mobilnosti, trajnostna mesta, javni prevoz, infrastrukturne izboljšave
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 444; Prenosov: 196
 Celotno besedilo (185,47 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1412. Analiza gospodarske in okoljske trajnostnosti na Madžarskem : uspešnost mest z županijskimi pravicami pri doseganju ciljev trajnostnega razvojaTamás Sikos Tomay, Dóra Szendi, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi velike koncentracije ljudi, podjetij, trgovine in borznih trgov so mesta najpomembnejša središča gospodarskih dejavnosti po svetu. Zaradi hitro spreminjajočih se razmer, ki so posledica dejavnikov, kot so globalizacija, industrija 4.0, umetna inteligenca, pandemije in rusko-ukrajinska vojna, se mesta danes spopadajo z novim izzivi, za katere so potrebne inovativne in pametne rešitve za ohranjanje trajnostnosti in konkurenčnosti. Avtorja sta v članku analizirala uspešnost madžarskih mest z županijskimi pravicami z vidika pametnega razvoja, pri čemer sta se osredotočila zlasti na okoljsko in gospodarsko trajnostnost. Domnevala sta, da so gospodarsko razvitejša mesta (z vidika dohodka na prebivalca) zaradi razpoložljivih finančnih in kadrovskih virov po navadi bolj trajnostna, ni pa nujno, da so med njimi tudi največja mesta po številu prebivalcev (zaradi ekonomije obsega, manjše privlačnosti za bivanje in drugih razlogov). Analizirala sta tri od sedemnajstih ciljev trajnostnega razvoja, ki jih je opredelila Organizacija združenih narodov (OZN), pri tem pa sta uporabila kazalnike madžarskega centralnega statističnega urada in OZN ter jih prilagodila značilnostim madžarskega urbanega omrežja. Z normalizacijo minmax in izračunom povprečnih vrednosti sta oblikovala sestavljeni indeks ciljev trajnostnega razvoja. Mesta sta razvrstila v pet skupin, ki so se razlikovale predvsem po stopnji razvojne dinamike in privlačnosti mest za bivanje. Skupine, ki sta jih določila, izražajo prostorske značilnosti madžarskega urbanega omrežja, najbolj trajnostna pa so dinamična mesta na zahodu in severozahodu države.
Ključne besede: mesta, trajnostni razvoj, pametna mesta, varstvo okolja
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 347; Prenosov: 223
Celotno besedilo (578,33 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1413. |
1414. Večfaktorska analiza občutljivosti območij kot podlaga za prostorsko načrtovanje v Izmirju, TurčijaSeher Demet Kap Yücel, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Analiza občutljivosti zagotavlja podatke, ki usmerjajo ukrepe na področju prostorskega načrtovanja, saj se z njo določijo območja, ki bi jih bilo treba zavarovati. Avtorica je proučevala Izmir, turško mesto z bogatimi ekološkimi vrednotami, a s hitro spreminjajočim se prostorom. Določila je ekološko občutljiva območja v mestu ter analizirala povezavo med njimi in prostorskimi odločitvami. Občutljiva območja je določila z analitičnim hierarhičnim procesom, nato pa jih je primerjala z urbanističnim načrtom mesta. Ekološke dejavnike in procese je proučila na podlagi devetih glavnih parametrov in 21 podparametrov. Vsak parameter je razdelila na več stopenj ekološke občutljivosti. Izsledki analize so pokazali, da je 16,8 % proučevanega območja zelo visoko občutljivega, 18,5 % je visoko občutljivega, 22,7 % območja ima povprečno, 28,5 % nizko, 13,5 % pa zelo nizko stopnjo občutljivosti. Primerjava teh območij z urbanističnim načrtom mesta v merilu 1 : 100.000 je razkrila, da se prostorske odločitve, razvidne iz načrta, ne skladajo z ekološko občutljivostjo proučevanega območja. Model ugotavljanja ekološke občutljivosti, predstavljen v članku, lahko pomaga izboljšati odločevalske procese pri sprejemanju urbanističnih načrtov.
Ključne besede: varstvo okolja, ranljivost okolja, GIS, urbanizem, Izmir
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 365; Prenosov: 197
Celotno besedilo (639,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1415. Raziskava napovednikov pametnega upravljanja mest : primer PrištineVisar Hoxha, Elvida Pallaska, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorja sta s kvantitativnim pristopom proučevala ključna gonila pametnega upravljanja mest na primeru Prištine. Potrebne podatke sta zbrala z anketo, ki sta jo izvedla med 1.536 posamezniki, izbranimi s stratificiranim verjetnostnim vzorčenjem. Z analizo glavnih komponent sta proučila notranjo strukturo vprašalnika, z regresijsko analizo pa sta določila napovednike pametnega upravljanja. Pametni urbani menedžment in pametno sodelovanje sta se izkazala za odločilna dejavnika upravljanja mesta, pri čemer je bila korelacija med pametnim urbanim menedžmentom in pametnim upravljanjem malce močnejša. Izsledki potrjujejo pomemben vpliv učinkovitih praks urbanega menedžmenta in sodelovanja med deležniki na rezultate upravljanja pametnih mest. Oblikovalci politik bi zato morali pri pobudah za razvoj pametnih mest dati večji poudarek sodelovanju med deležniki. V primeru Prištine bi morali okrepiti vključenost deležnikov ter preglednost in dostop do podatkov na področju urbanega menedžmenta, poleg tega bi se morali osredotočiti na infrastrukturo in javne storitve, saj bi to izboljšalo pametno upravljanje mesta.
Ključne besede: pametni urbani menedžment, pametno sodelovanje, pametno upravljanje, Priština
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 361; Prenosov: 184
Celotno besedilo (194,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1416. |
1417. Rethinking the Blue Economy : integrating social science for sustainability and justiceJerneja Penca, Irmak Ertör, Marta Ballesteros, Michael Briguglio, Maciej Kowalewski, Birgit Pauksztat, Dražen Cepić, Cristina Piñeiro-Corbeira, Natașa Vaidianu, Jose Pascual-Fernández, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: To fulfill the Blue Economy’s promise of sustainable and just ocean use, its scientific foundation must more fully integrate the social sciences. Drawing on insights from real-world scientific networking initiatives, we identify three key contributions of the social sciences and propose a strategy to redefine the Blue Economy. This strategy anchors knowledge in societal challenges and emphasizes cocreation, the science-policy interface, knowledge integration, and the values of accountability and care.
Ključne besede: blue economy, sustainable ocean use, social sciences, sustainability
Objavljeno v DiRROS: 04.08.2025; Ogledov: 291; Prenosov: 188
Celotno besedilo (651,02 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1418. |
1419. |
1420. |
