1381. Razvoj prostorske metode določanja obmestnih krajinVita Žlender, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Za prostor med mestnimi in podeželskimi območji, ki pogosto ni jasno določen, se običajno uporablja izraz »obmestna krajina«. Eden ključnih razlogov za navedeno nejasnost je konceptualno preširoka in geografsko nejasna opredelitev tega prostora. Avtorica se v članku osredotoča na prostorsko določanje obmestne krajine na subregionalni ravni, pri čemer predstavi metodo, ki temelji na prostorskih in demografskih merilih. Prostorsko jasno opredeljena obmestna krajina na subregionalni ravni je lahko v pomoč pri izbiri ustreznih lokalnih in regionalnih pristopov k njenemu razvoju. Avtorica metodo, ki temelji na analizi prekrivanja podatkovnih slojev, preverja z uporabo podatkov, pridobljenih od regionalnih in občinskih uradov v Ljubljani in Edinburgu. Rezultati kažejo, da opisana manj dvoumna prostorska določitev obmestnih krajin zagotavlja boljšo podlago za prostorsko načrtovanje in oblikovanje prostorske politike.
Ključne besede: obmestna krajina, metoda prekrivanja, krajinsko načrtovanje, Ljubljana, Edinburg
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 367; Prenosov: 194
 Celotno besedilo (459,20 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1382. Razlike v občutenju strahu pred kriminalom na javnih prostorih glede na spol : raziskava varne soseske v IstanbuluNilgün Çolpan Erkan, Beril Sevin Topçu, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V velikih mestih je varnost pomemben dejavnik. Strah pred kriminalom pa je dejavnik, ki ni odvisen od dejanske stopnje kriminala, ampak je neposredno povezan s kakovostjo prostora, ki vpliva na posameznikov občutek varnosti. Razlikuje se tudi glede na spol. V članku avtorici proučujeta strah pred kriminalom na javnih krajih na varnem območju velike metropole, pri čemer se osredotočata na to, kako na ta strah vplivajo prostorske značilnosti in kakšne so razlike med spoloma. Raziskava je bila leta 2017 izvedena v enem najvarnejših predelov Istanbula, ki ga tudi ženske dojemajo kot varnega. Vključevala je anketo, v kateri je sodelovalo 387 anketirancev in anketirank različnih starosti. Avtorici sta jih spraševali o strahu pred kriminalom na javnih krajih ter kdaj in zakaj ga občutijo. Izsledki so pokazali, da ženske tudi v varni soseski v mestu občutijo nekaj strahu ter da so med moškimi in ženskami pomembne razlike v tem, kako občutijo strah na javnih prostorih in v kakšnih okoliščinah.
Ključne besede: strah pred kriminalom, ocena tveganja, javni prostor, psihologija spolov, Istanbul
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 204
Celotno besedilo (368,31 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1383. Proučevanje povezave med etnično raznolikostjo in javnim prostorom : bibliometrična analizaTülay Zıvalı Turhan, Hatice Ayataç, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: Mehanizem javnega – tj. posameznikov v družbi in njihovih medsebojnih odnosov – je najbolje razviden iz bistvene prvine mest: javnega prostora. Do zdaj je bilo o tem opravljenih mnogo obsežnih raziskav na najrazličnejših področjih. V članku avtorici predstavita konstruktivno analizo raziskovalnih pristopov in metodologij, uporabljenih pri proučevanju etnične raznolikosti kot družbenega pojava v povezavi z javnim prostorom. Analizirali sta 1.079 raziskovalnih člankov, objavljenih med letoma 1995 in 2020 ter vključenih v informacijski sistem Web of Science. Bibliometrične podatke sta ročno filtrirali, scientometrično vizualizacijo pa sta izdelali v programu CiteSpace. Proučili sta, kako so uporabljene teoretične podlage, ter predstavili trenutne trende, vrzeli in pogoste metodološke pristope v analizirani literaturi, ki lahko prinašajo nova spoznanja, uporabna za nadaljnje multidisciplinarne raziskave. Izsledki njune raziskave razkrivajo dva osnovna načina teoretičnega pojmovanja obravnavane teme: pristop, ki se osredotoča na odnos med človekom in krajem ter temelji na proučevanju urbanistične in socialne politike, ter pristop, ki se osredotoča na odnose med ljudmi ter obravnava javni prostor kot dejavnik, ki te odnose omogoča.
Ključne besede: bibliometrične analize, Web of Science, etnična raznolikost, javni prostor, Ljubljana
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 230
Celotno besedilo (314,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1384. |
1385. |
1386. Vizije prihodnosti mest : primerjalna analiza strateškega urbanističnega načrtovanja v slovenskih in hrvaških mestihSaša Poljak Istenič, Valentina Gulin Zrnić, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mesta se zaradi prenaseljenosti, onesnaževanja, hrupa ter drugih ekoloških in družbenih problemov spoprijemajo s čedalje slabšo kakovostjo urbanega življenja, kar zahteva učinkovito načrtovanje njihove prihodnosti. Urbane vizije kot vidik strateškega načrtovanja so lahko izhodišče za radikalno preobrazbo načina, na katerega se kraji razvijajo v mesta prihodnosti, ki uspešno rešujejo trenutne izzive. Članek, ki izhaja iz antropologije prihodnosti in načrtovanja, analizira, kako si mesta zamišljajo svojo prihodnost in kako jo upovedujejo. Primerja vizije osmih slovenskih in hrvaških mest – Ljubljane, Maribora, Kopra, Nove Gorice in Zagreba, Reke, Kutine in Hvara – ter ugotavlja, kako ta razumejo koncept trajnostnega razvoja in upoštevajo njegova načela (gospodarska, okoljska, družbena in kulturna trajnostnost). Diskurzivna analiza razkriva, da vizije pogosto ostajajo deklarativne, z nedefiniranimi elementi trajnostnosti in vrednotami ter da pogosto uporabljajo urbane danosti oziroma naravne in kulturne vire za svoje cilje. Da bi mesta dosegla boljše sodelovanje prebivalcev v soustvarjanju mest prihodnosti, bi vizije morale biti predvsem dolgoročnejše in bolj navdihujoče.
Ključne besede: mesta, urbanistično planiranje, urbanizem, vizije mest, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 398; Prenosov: 228
Celotno besedilo (176,15 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1387. Hereditary α − tryptasemia and peripheral blood KIT D816V mutation in patients with pediatric mastocytosisOlga Točkova, Tanja Planinšek Ručigaj, Simona Ivančan, Urška Bidovec, Matija Rijavec, Julij Šelb, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Hereditary α-tryptasemia (HαT)—a genetic trait caused by increased α-tryptase-encoding typtase alpha/beta-1 (TPSAB1) copy number—is associated with adult mastocytosis. The primary objective was to assess the association between α-tryptase and pediatric mastocytosis. We also want to evaluate whether the KIT p.D816V mutation in peripheral blood leukocytes (PBLs) reliably predicts systemic mastocytosis (SM) in children. A prospective cohort of 68 children from a referral center in Slovenia with cutaneous mastocytosis (CM) underwent tryptase genotyping by droplet digital PCR and examination for KIT p.D816V in PBL using a sensitive PCR test. A significant majority of patients (57 of 68; [83.8%]) had at least one α-tryptase-encoding gene; none had HαT. 7 of the 68 (10.3%) who were positive for KIT p.D816V in PBL, one fulfilled diagnostic criteria for indolent SM, and another was diagnosed with monoclonal mast cell activation syndrome. One of those individuals had an increased basal serum tryptase (BST) level (14.5 ng/mL). We found a high presence of germline α-tryptase in children with CM, but not HαT. By employing sensitive examination for KIT p.D816V in PBL, in combination with clinical data and other examinations, our study suggests that KIT p.D816V in PBL may indicate systemic disease in children with CM.
Ključne besede: KIT D816V, hereditary α-tryptasemia, peripheral blood
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 396; Prenosov: 254
Celotno besedilo (856,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1388. Towards increased strength and retained ductility of Zn-Mg-(Ag) materials for medical devices by adopting powder metallurgy processing routesJiří Kubásek, David Nečas, Vojtěch Hybášek, Eva Jablonská, Črtomir Donik, Irena Paulin, Peter Gogola, Martin Kusý, Jaroslav Fojt, Miroslav Čavojský, Jan Duchoň, Jaroslav Čapek, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: The development of bioabsorbable zinc-based alloys with tailored mechanical properties and biocompatibility holds great promise for advancing medical implant technology. In this study, Zn-Mg and Zn-Mg-Ag alloys were synthesized using mechanical alloying (MA) followed by extrusion to achieve a combination of enhanced strength, ductility, and corrosion resistance. MA for 4 hours produced ultrafine-grained powders incorporating Mg₂Zn₁₁ intermetallic phases and oxide particles, which contributed to microstructure stabilization during subsequent processing. Extrusion consolidated these powders into dense materials with a uniform grain size of ~700 nm, exhibiting ultimate tensile strengths up to 435 MPa and elongation to fracture of ~12%, representing a significant improvement over conventional processing methods. The addition of silver further enhanced the antibacterial properties, demonstrating notable efficacy against Staphylococcus epidermidis, while maintaining non-cytotoxic behavior in vitro. Corrosion rates remained low, with uniform surface degradation and the formation of protective corrosion layers. This work highlights the efficacy of combining powder metallurgy techniques to bioabsorbable zinc-based alloys with exceptional mechanical performance, corrosion behavior and in vitro cytocompatibility, providing a pathway for next-generation biodegradable medical devices.
Ključne besede: zinc, bioabsorbable materials, mechanical alloying, spark plasma sintering, microstructure
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 378; Prenosov: 235
Celotno besedilo (14,67 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1389. Prostorska analiza dostopnosti javnega potniškega prometa v SlovenijiJernej Tiran, Nika Razpotnik Visković, Matej Gabrovec, Simon Koblar, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek analizira dostopnost javnega potniškega prometa ( JPP) v Sloveniji glede na oddaljenost postajališč od prebivališč in pogostnost voženj. S povezovanjem podatkov iz Centralnega registra prebivalcev in podatkov o ponudbi JPP smo z geografskim informacijskim sistemom izračunali delež prebivalstva, ki živi v 500- in 1000-metrski oddaljenosti od postajališč z zadevnim številom dnevnih voženj. Avtorji so analizirali prostorske razlike v dostopnosti do postajališč JPP, na podlagi podatkov o gostoti prebivalstva so prepoznali glavne vrzeli v ponudbi JPP in analizirali razmeščanje novejše poselitve v navezavi na današnje omrežje JPP. Ugotovili so, da je dostopnost JPP v državi glede na 1000-metrsko oddaljenost od postajališč razmeroma zadovoljiva, glede na 500-metrsko oddaljenost od postajališč pa je zadovoljiva le na večini urbanih območij. Obsežna območja nimajo ustreznega dostopa do postajališč JPP, kar je zlasti na podeželju posledica majhne gostote prebivalstva, večje vrzeli v ponudbi pa se pojavljajo na območjih suburbanizacije, ki so nastala zunaj koridorjev JPP. Med letoma 2004 in 2020 so avtorji na območjih z najboljšo dostopnostjo JPP prepoznali trend nižje demografske rasti od slovenskega povprečja, na območjih največje rasti prebivalstva in intenzivne stanovanjske gradnje pa se je poselitev le delno umeščala v bližino omrežja JPP. To potrjuje domnevi o nedoslednem upoštevanju veljavnih prostorskih strateških aktov ter o nizki stopnji integracije prometnega in prostorskega načrtovanja.
Ključne besede: prometna geografija, dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, poselitev, prostorsko planiranje, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 354; Prenosov: 216
Celotno besedilo (1,14 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1390. Kako učinkovite so politike EU za prenovo razvrednotenih območij? : študija primera alpskih industrijskih krajin v malih in srednje velikih mestihManca Krošelj, Tomaž Pipan, Naja Marot, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mala in srednje velika industrijska mesta v Alpah so običajno na obrobnih območjih in so pogosto razvrednotena. Navedeno je večinoma posledica tega, da so se industrijske krajine v zadnjih dveh letih spremenile v razvrednotena območja, katerih prenovo ovira več dejavnikov. Med njimi so upad števila prebivalcev, slabšanje poslovnih priložnosti, draga okoljska sanacija in zahtevno upravljanje preobrazbe. Avtorji v članku proučujejo, katere možnosti za prenovo imajo alpska mesta z razvrednotenimi industrijskimi območji, katero podporo zagotavlja Evropska unija in koliko razvojnega potenciala se dejansko na ta način v celoti uresniči. Obravnavana so štiri obrobna območja v štirih alpskih državah: v Avstriji, Franciji, Italiji in Sloveniji. Izsledki kažejo, da veljavne politike EU nezadostno urejajo razvrednotena območja. Finančne spodbude so razpršene med več viri, zaradi česar jih je težko črpati, poleg tega na proučevanih območjih ni zadostnega znanja in zmogljivosti za pridobitev sredstev, ki jih potrebujejo za to, da svoje zamisli pretvorijo v uspešne zgodbe o prenovi.
Ključne besede: politike EU, analiza politik, alpske regije, prenova razvrednotenih območij, mala in srednje velika mest
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 331; Prenosov: 193
Celotno besedilo (194,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
