1321. Skrb vzbujajoče spremembe v mobilnosti mladih : primer osnovnošolcev v Novem mestuAljaž Plevnik, Mojca Balant, Luka Mladenovič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Tema prispevka so potovalne navade mladih v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih in poskus pojasnitve razlogov za njihove popolnoma spremenjene potovalne vzorce. V prispevku se osredotočamo na potovalne navade osnovnošolcev, ki so posebna skupina udeležencev v prometu in uporabnikov mestnega prostora. Primerjamo podatke iz let 1991, 2001 in 2016 o potovalnih navadah osnovnošolcev, lastništvu osebnih avtomobilov, lokacijah osnovnih šol in velikosti šolskih okolišev ter prometni ureditvi v okolici osnovnih šol. V prispevku ugotavljamo, da rezultati v Sloveniji sovpadajo z ugotovitvami iz tujine. Velike spremembe v potovalnih vzorcih otrok časovno sovpadajo z intenzivno motorizacijo slovenskih mest, ki je dosegla večje razsežnosti kot v marsikateri razvitejši državi. Povečano lastništvo avtomobilov se kaže v njihovi povečani rabi. Aktivnosti, ki trenutno potekajo na šolah na področju urejanja prometa, ne prispevajo k ustavitvi tega trenda. Potrebna bo sprememba v paradigmi prometne varnosti. Ukvarjanje z mobilnostjo otrok mora postati del celostnega prometnega načrtovanja, ki si mora prizadevati za zmanjšanje in umirjanje osebnega motornega prometa v okolici šol z vzpostavljanjem razmer, ki niso prijazne uporabi osebnih motornih vozil in spodbujajo varno rabo aktivnih alternativ.
Ključne besede: aktivna mobilnost, poti v šolo, spremembe potovalnih vzorcev, motorizacija, prometna varnost
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 392; Prenosov: 180
 Celotno besedilo (962,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1322. Vplivi in posledice prostorske segregacije Romov na mestnih območjih : madžarske študije primeraJenö Zsolt Farkas, Jozsef Lennert, András Donát Kovács, Imre Kanalas, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorji v članku proučujejo prostorsko segregacijo in njene značilnosti v srednje velikih in majhnih mestih v madžarski statistični regiji Južna velika nižina, pri čemer predstavijo glavne značilnosti in gonilne sile segregacije, ki so povezane s postkomunističnim razvojem mest. Sprašujejo se predvsem o tem, kako so segregacijski procesi povezani z etničnimi vprašanji in bivalnimi razmerami ter kaj lahko za rešitev tega problema stori lokalna oblast. Končna ugotovitev je, da je prostorska segregacija v madžarskih kmetijskih mestih pogost pojav. V nekaterih pogledih so tovrstni procesi podobni tistim v Zahodni Evropi in ZDA, vendar se od njih tudi razlikujejo. Izsledki raziskave opozarjajo na pomembnost kompleksnega razmišljanja o družbenem vključevanju, lokalnem načrtovanju in učinkovitejši dodelitvi finančnih sredstev.
Ključne besede: srednje velika mesta, razvoj mest, romska etnična manjšina, prostorska segregacija, postkomunistične države
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 335; Prenosov: 180
Celotno besedilo (697,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1323. Vloga mednarodnih razvojnih strategij pri oblikovanju regionalnih razvojnih strategij : primer HokaidaJuha Saunavaara, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nacionalne vlade in mednarodne ustanove v zadnjih desetletjih iščejo načine, kako bi odpravile razlike med posameznimi regijami in revitalizirale tiste, katerih razvoj zaostaja za drugimi. Zamisli o najučinkovitejših načinih za doseganje teh ciljev in njihovi primeri izvirajo iz različnih krajev po svetu, njihov vpliv pa se običajno širi tudi drugam. Zato so procesi, povezani s prenosom politik, izjemno pomembni za regionalni razvoj. Avtor te procese v članku proučuje na primeru japonskega otoka Hokaido, in to v obdobju po drugi svetovni vojni, pri čemer posebno pozornost namenja vlogi treh mednarodnih strategij: modelu, ki ga je razvilo javno ameriško podjetje Tennessee Valley Authority, teoriji polov rasti in teoriji industrijskih grozdov. Z izsledki raziskave opozori na veliko pestrost akterjev, ki sodelujejo pri prenosu politik, analizira procese vključevanja zunanjih zamisli v politiko regionalnega razvoja in pokaže na široko paleto virov, iz katerih se akterji lahko učijo
Ključne besede: prenos politik, regionalni razvoj, razvojne strategije, turizem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 376; Prenosov: 187
Celotno besedilo (232,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1324. Nenačrtno širjenje mestnih območij in megadogodki : gospodarska rast in nedavno širjenje mesta, ki izgublja svojo konkurenčnost (Atene)Luca Salvati, Marco Zitti, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V sodobnih mestih se lokalna tekmovalnost za finančne vire krepi bolj kot kdaj koli in vodi v razvoj mest, za katera je značilna pomembna družbenoekonomska preobrazba. V dosedanjih raziskavah so avtorji tesno povezavo med širjenjem mest, družbenoekonomskim razvojem in megadogodki proučevali samo za določena območja in vrste rasti mest, pri čemer so pogosto prezrli vlogo megadogodkov pri krepitvi nenačrtnega širjenja mestnih območij. Atene so kot gostiteljica poletnih olimpijskih iger leta 2004 tipičen primer razvijajočega se mesta, ki gosti megadogodek, in sicer predvsem zaradi tesne povezave med olimpijado, razvojem infrastrukture in nenačrtnim širjenjem mesta. V članku avtorja prikrito razmerje med gospodarskim razmahom kot posledico olimpijskih iger in preveliko liberalnostjo urbanizma povežeta z dolgoročnim nenadzorovanim širjenjem mestnih površin, značilnim za razvoj Aten. Ker so posledične družbenoekonomske razmere omogočile začetni val nenadzorovanega širjenja mestnega območja, jih pojasnjujeta kot šibkost konkurenčnega mesta na slabo načrtovanih in dolgotrajno dereguliranih urbanih območjih, kot je atensko. Podrobna analiza najnovejših razvojnih stopenj gospodarske rasti in nesklenjenega širjenja mestnih površin daje dodaten vpogled v procese nenačrtnega širjenja današnjih mest in pomaga prepoznati morfološke vzorce in družbenoekonomske dinamike, ki so značilne za širjenje mest med izmenjujočimi se cikli gospodarske rasti in recesije.
Ključne besede: širjenje mest, gospodarska rast, infrastruktura, ekonomije alomeracij, turizem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 349; Prenosov: 174
Celotno besedilo (470,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1325. Odnos starejših ljudi do dóma in domačega bivalnega okoljaBoštjan Kefo Kerbler, Richard Sendi, Maša Filipovič Hrast, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Stanovanje spada med osnovne človekove dobrine in pravice. Njegova vloga je mnogostranska, saj omogoča zadovoljevanje številnih človekovih potreb, poleg tega stanovanje ni omejeno le na ozek bivalni prostor, ampak vključuje tudi širše bivalno okolje, v katerem posameznik prebiva. Odnos posameznika do stanovanja in bivalnega okolja se skozi njegovo življenje spreminja. Zlasti v času starosti naj bi dobilo stanovanje še poseben pomen. Kot kažejo raziskave, želijo starejši zato čim dalj časa ostati v svojem bivalnem okolju, saj naj bi bili nanj navezani. Da bi ugotovili, ali spoznanja o navezanosti starejših na lastno bivalno okolje držijo tudi za Slovenijo, smo v članku analizirali, koliko so na svoje stanovanje in širše bivalno okolje navezani starejši v Sloveniji in kako so z bivanjem v njem zadovoljni. Mnenja starejših smo pridobili z anketiranjem, statistično analizo pa smo opravili s programom SPSS, in sicer na podlagi izračuna več statističnih testov povezanosti. Analiza je potrdila našo predpostavko, da so tudi slovenski starejši na svoj dom oziroma domače okolje zelo navezani in da so z bivanjem v njem zadovoljni. Pokazalo se je še, da so med starejšimi glede tega nekatere razlike, ki so odvisne od tega, koliko so ljudje stari, kje živijo in koliko časa že bivajo v svojem domu.
Ključne besede: staranje prebivalstva, stanovanje, staranje v domačem okolju, navezanost, zadovoljstvo, bivalno okolje
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 290; Prenosov: 185
Celotno besedilo (245,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1326. Proučevanje političnih možnosti za boj proti nezakonitim mikrostanovanjem v HongkonguYung Yau, Daniel Chi Wing Ho, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nezakonita gradnja ima več oblik, vključno z ilegalnimi naselji (ang. squatter settlements) in nezakonitimi prizidki stavb. Med različnimi oblikami nezakonite gradnje so v zadnjem času precejšnjo pozornost širše javnosti v Hongkongu pritegnila nezakonita mikrostanovanja, ki nastanejo z nezakonito razdelitvijo stanovanj. Zaradi svoje nezakonite narave tovrstna stanovanja resno ogrožajo varnost prebivalcev, saj zmanjšujejo konstrukcijsko stabilnost in požarno varnost stavb, poleg tega pa lahko tudi negativno vplivajo na naravno svetlobo in prezračevanje. Požari v stavbah z nezakonitimi mikrostanovanji, posledice katerih so v zadnjih letih tudi smrtne žrtve, so skrb vzbujajoč rezultat zanemarjanja te mestne problematike. Kljub vsemu so nezakonita mikrostanovanja redko pritegnila pozornost raziskovalcev oziroma akademske skupnosti po svetu. Zaradi resnosti problematike nezakonitih mikrostanovanj v Hongkongu avtorja v članku proučujeta izvedljive politične možnosti za ostrejše ukrepe na tem področju, pri čemer analizirata politike ali rešitve, ki se uporabljajo drugod po svetu. Da bi določila politične možnosti za boj proti nezakonitim mikrostanovanjem v Hongkongu in jih razvrstila po pomembnosti, sta s skupino deležnikov opravila raziskavo z uporabo metode delfi za oblikovanje politik%(ang. policy Delphi study) v treh krogih. Anketiranci so predlagali različne ukrepe, od pogostejših inšpekcijskih pregledov stavb in višjih kazni za lastnike, ki ne upoštevajo predpisov, do izdaje dovoljenj za dajanje nezakonitih mikrostanovanj v zasebni najem. Za najbolj izvedljivo možnost med vsemi navedenimi se je izkazalo strožje izvajanje ukrepov. Članek se konča z razpravo o rezultatih raziskave in priporočili za oblikovanje ustrezne politike na tem področju.
Ključne besede: nadzor stavb, nezakonita stanovanja, mikrostanovanja, raziskava delfi, zasebni najem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 348; Prenosov: 171
Celotno besedilo (328,79 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1327. |
1328. Pariz - meka moderne arhitekture in magnet za mlade Plečnikove študente : a modern architecture Mecca and magnet for Plečnik's young students (Reflections on the book)Breda Mihelič, 2018, recenzija, prikaz knjige, kritika Ključne besede: slovenski arhitekti, jugoslovanski arhitekti, Zupančič, Bogo: Plečnikovi študenti in drugi jugoslovanski arhitekti v Le Corbusierovem ateljeju, ocene in poročila, recenzije
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 394; Prenosov: 233
Celotno besedilo (107,05 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1329. Javno dobro, skupni viri in skupno : vpliv zgodovinske zapuščine na sodobno dojemanje v Sloveniji kot tranzicijski družbiMateja Šmid Hribar, Jani Kozina, David Bole, Mimi Urbanc, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen prispevka je proučiti in jasno opredeliti pojme javno dobro, skupni viri in skupno. V članku smo na podlagi prostorsko-časovne analize, intervjujev in delavnic med splošno in strokovno javnostjo osvetlili dojemanje javnega dobra in skupnega v Sloveniji kot tranzicijski družbi. Analiza je pokazala, da na razumevanje teh pojmov med splošno javnostjo še vedno močno vpliva poudarjanje socialne pravičnosti, enakosti in dostopnosti dobrin za vse iz obdobja socializma, kar je lahko v nasprotju s pravico do zasebne lastnine. Neustrezno upravljanje dobrin, ki so dojete kot javno dobro, v resnici pa so skupni viri, lahko vodi v konflikte in razvrednotenje skupnih virov, s čimer bomo izgubili prednosti, ki nam omogočajo kakovostnejše življenje. Ker smo od omejenih naravnih virov življenjsko odvisni, je treba o njih nujno ozavestiti splošno in strokovno javnost, izpostaviti ranljivost teh virov in pojasniti, dane morejo biti dostopni vsem v neomejenih količinah. V mednarodnem okolju želimo s predstavljenim slovenskim primerom prispevati k boljšemu razumevanju človeškega vedenja in pričakovanj do javnega dobra in skupnih virov v postsocialističnih tranzicijskih družbah.
Ključne besede: javno dobro, skupno dobro, skupni viri, skupno, skupna lastnina, prostor, upravljanje, tranzicijska družba, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 365; Prenosov: 160
Celotno besedilo (259,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1330. Preobrazba degradiranih urbanih območij in družbena vzdržnost : primerjalna študija urbane regeneracije in urbane prenove v Barceloni in SeuluBlaž Križnik, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Preobrazba degradiranih urbanih območij je pomembna za krepitev družbene vzdržnosti v lokalnih okoljih, poleg tega je ključna za privabljanje novih naložb v mesta. Toda pri špekulativnem urbanem razvoju se pogosto prezre družbeni pomen lokalnih okolij, ki se dojemajo le kot ekonomske dobrine, ki jim je mogoče odvzeti zgodovinske, družbene in simbolne pomene ter jih pretvoriti v tržno blago. V članku avtor proučuje nekoliko protislovno vlogo preobrazbe degradiranih območij v mestih, pri čemer primerja Barcelono in Seul, mesti s precej različnimi zgodovinskimi, kulturnimi in institucionalnimi značilnostmi. Območje dejavnosti 22@ v Poblenouju in Novo sosesko Wangsimni v Seulu obravnava kot študiji primera, s katerima poskuša ugotoviti, kako se urbana regeneracija in prenova umeščata v posamezno lokalno okolje in katere posledice imata za družbeno vzdržnost. Čeprav se primera razlikujeta glede na načrtovalski pristop, deležnike in institucionalni okvir, izsledki kažejo, da so posledice za družbeno vzdržnost pri obeh podobne.V članku avtor ugotavlja, da sta bila oslabljena družbena kohezija in premajhno sodelovanje javnosti posledica špekulativnega urbanega razvoja, pri čemer sta se urbana regeneracija in prenova uporabili za privabljanje naložb, krepitev gospodarske konkurenčnosti in izboljšanje globalne privlačnosti mesta, namesto za reševanje raznovrstnih lokalnih vprašanj.
Ključne besede: urbana regeneracija, družbena vzdržnost, sodelovanje javnosti, družbena kohezija, sodelovanje javnosti, prostor
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 349; Prenosov: 176
Celotno besedilo (415,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
