1331. |
1332. Izračun hitrosti potovanj z mestnim avtobusom : primer LjubljaneSimon Koblar, Luka Mladenovič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Pri spodbujanju rabe javnega potniškega prometa ima pomembno vlogo razumevanje razmer, ki jih sistem zagotavlja za potnika. Na izbiro potovalnega načina vplivajo številni dejavniki, med katerimi se kot pomembna izkazuje konkurenčnost potovalnega časa ali potovalne hitrosti. Pri njenem izračunu si lahko zaradi razširjenosti elektronskih plačilnih sistemov pomagamo z zbranimi podatki validacij uporabnikov. S tem lahko na podlagi dejanskih potovanj izračunamo njihovo hitrost. V okviru raziskave smo na primeru avtobusnega sistema v Ljubljani analizirali vse vožnje, opravljene na tipičen dan. Na podlagi vstopnih in izstopnih podatkov o avtobusni vožnji smo izračunali opravljeno razdaljo, čas, potreben za pot, in hitrost opravljenih poti. Primerjali smo še, kako hitro bi lahko potniki poti, prevožene z avtobusom, opravili s kolesom ali peš. Ugotovili smo, da je hitrost obravnavanih potovanj z avtobusom odvisna od dolžine potovanja. Pri daljših potovanjih se hitrost povečuje. Kolo je hitrejše na vseh razdaljah, vendar pri večjih razdaljah postane manj sprejemljiva izbira. Hoja je na obravnavanih razdaljah do 2 km glede hitrosti konkurenčna le v manjšem deležu poti. Z opravljenimi analizami nam je uspelo s podatki, ki se zbirajo zaradi elektronskega plačevanja storitve, pridobiti uporaben vpogled v uporabniško učinkovitost sistema javnega prometa, kar je v prihodnje lahko uporabno pri načrtovanju izboljšav sistema.
Ključne besede: javni potniški promet, hitrost potovanja, efektivna hitrost potovanja, primerjava hitrosti, elektronski plačilni sistem
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 384; Prenosov: 195
 Celotno besedilo (314,83 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1333. |
1334. |
1335. |
1336. "ǂHladna, kamnita in razčlovečena" - nepričakovani vplivi prenove na senzorično zaznavanje javnega prostora in vzdušje : primer Tumske ulice v poljskem mestu PlockMichał Nowosielski, Agnieszka Nowosielska, 2020, izvirni znanstveni članek Ključne besede: glavna ulica, senzorično zaznavanje krajine, urbana sociologija, vzdušjje, občutki, sociologija doživljanja mesta
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 163
Celotno besedilo (602,68 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1337. |
1338. Vloga uporabniških preferenc v urbani akupunkturi : preoblikovanje praznih javnih odprtih prostorov v TeheranuMaryam Naghibi, Mohsen Faizi, Ahmad Ekhlassi, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorji v članku obravnavajo pogosto krhko povezavo med javnimi prostori in širšim okoljem. S pristopom urbane akupunkture na neizkoriščenih odprtih javnih prostorih se lahko mestno tkivo revitalizira z manjšimi prostorskimi posegi, zasnovanimi v skladu s preferencami lokalne skupnosti. Avtorji na podlagi preferenc prebivalcev in mnenj strokovnjakov proučujejo posege na neizkoriščenih mestnih zemljiščih. Na primeru praznega odprtega javnega prostora v Teheranu proučujejo preference javnosti z družbenega, oblikovalskega in estetskega vidika, pri čemer uporabljajo opisno in analitično metodo. V prvi fazi opravljene raziskave so bila proučena mnenja šestih strokovnjakov, katerih vsebina je bila razvrščena v kategorije, v drugi fazi pa bile so teme in podteme, izluščene iz prve faze, vključene v anketo o javnih preferencah. Skupno število pravilno izpolnjenih (veljavnih) vprašalnikov je bilo 165. Po analizi odgovorov, pridobljenih z anketo, je bilo opravljenih 22 osebnih intervjujev. Izsledki raziskave kažejo, kateri posegi so v lokalni skupnosti bolj zaželeni.
Ključne besede: prazni javni odprti prostori, urbana akupunktura, posegi v mestni prostor, uporabniške preference, zaznavanje urbanega prostora
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 357; Prenosov: 186
Celotno besedilo (494,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1339. Kakovost življenja v soseskah, ki se prenavljajo : primer iranskega mesta MašadNavid Forouhar, Amir Forouhar, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Propadanje mestnih predelov je eden najbolj perečih izzivov v razvoju mest, zaradi katerega se stara mestna območja spopadajo z resnimi družbenimi, gospodarskimi in prostorskimi težavami. Mestne uprave zato izvajajo projekte prenove, s katerimi želijo oživiti in obnoviti objekte, območjem povrniti družbenogospodarsko zmogljivost in izboljšati kakovost življenja njihovih prebivalcev. Neupoštevanje kompleksnosti prostorskih posegov v stare mestne predele pa ima lahko neželene posledice, kot je dodatno poslabšanje kakovosti življenja. Avtorja v članku na primeru iranskega mesta Mašad proučujeta kakovost življenja v soseskah, vključenih v projekte prenove, pri čemer uporabljata kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, vključno z vprašalniki, polstrukturiranimi intervjuji, georeferenciranimi podatki in neposrednim opazovanjem. Izsledki kažejo, da ima pomanjkanje trajnostnega financiranja projekta prenove okrožja Samen neželene prostorske, družbeno-kulturne in gospodarske vplive na staro jedro mesta Mašad ter občutno zmanjšuje kakovost življenja tamkajšnjih prebivalcev na račun zadovoljevanja interesov turistov, romarjev in zlasti zasebnih investitorjev.
Ključne besede: kakovost življenja, urbana preobrazba, urbana prenova, Iran, propadanje mestnih predelov
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 377; Prenosov: 189
Celotno besedilo (687,54 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1340. Vpliv ozelenjenih fasad na zaznavanje urbanih okolij : primerjava med Slovenijo in NizozemskoJana Kozamernik, Martin Rakuša, Matej Nikšič, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V splošni javnosti in v raziskavah v raznih strokah pridobivajo ozelenjeni fasadni ovoji stavb vse večjo pozornost. Sistemi vertikalnih ozelenitev imajo pomembno vlogo kot izrazni element stavbe, hkrati pa se obravnavajo kot poseben tip zelene infrastrukture z raznovrstnimi pozitivnimi učinki predvsem na gosto pozidanih urbanih območjih. Raziskava se osredotoča na zaznavo ozelenjenih fasad v urbanih ambientih. Poudarek je na vizualnem zaznavanju in dojemanju prijetnosti ali vizualne kakovosti raznovrstnih prostorov glede na to, ali stavba ima ozelenjeno fasado ali ne. Odnos javnosti in vrednotenje urbanega odprtega prostora s proučevanimi zelenimi elementi smo preverjali na Nizozemskem in v Sloveniji. V spletno anketo so bili vključeni prikazi prostorskih situacij, o katerih so anketiranci izrazili mnenje. Ciljni skupini sta bili širša javnost in študenti arhitekturno-urbanističnih smeri. Kljub splošnemu rezultatu o večji prijetnosti bolj zelenega mestnega okolja, ki kaže na to, da večina ljudi tudi vertikalne ozelenitve dojema kot prispevek h kakovosti urbanih ambientov, se med proučevanima skupinama v posamezni državi pojavljajo razlike.
Ključne besede: vertikalne ozelenitve, ozelenjene fasade, žive stene, zelena infrastruktura, zaznavanje urbanega prostora
Objavljeno v DiRROS: 11.08.2025; Ogledov: 412; Prenosov: 191
Celotno besedilo (550,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
