Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Rak prostate je najpogostejši rak pri moških tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Najpomembnejši nevarnostni dejavniki za raka prostate so starost, etnična pripadnost in družinska anamneza raka prostate. Rak prostate se lahko pojavlja v sklopu različnih dednih sindromov, kot sta npr. sindrom dednega raka dojk in/ ali jajčnikov in sindrom Lynch. Moških z rakom prostate in pozitivno družinsko anamnezo rakavih obolenj ne testiramo le zato, da bi ocenili njihovo ogroženost za razvoj drugih rakov v sklopu dednega sindroma. Zaradi razvoja specifičnih zdravil je izvid genetskega testiranja lahko pri njih pomemben tudi za načrtovanje zdravljenja. Zadnjih nekaj let smo priča hitremu razvoju genetskih testiranj za zarodne patogene in verjetno patogene različice v genih, ki visoko in zmerno ogrožajo za raka prostate in lahko napovedujejo agresivnost bolezni in odziv na specifično zdravljenje. Obenem se uveljavlja tudi genetsko testiranje vzorcev tumorske DNA, ki zazna tako zarodne kot pridobljene, t. i. somatske patogene različice, vpletene v proces kancerogeneze. Genetski izvid je pomemben tudi za krvne sorodnike testiranih. Če je v določenem genu prisotna zarodna patogena različica, je možno odkrivanje nosilcev te okvare tudi med ostalimi sorodniki. Zdravim nosilcem lahko tako omogočimo njim prilagojene presejalne programe za rake, za katere so lahko visoko ali zmerno ogroženi.
Ključne besede: rak prostate, dednost, genetika
Objavljeno v DiRROS: 02.02.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 112
Celotno besedilo (177,59 KB)

Povzetek: Diareja je pogost zaplet specifičnega onkološkega zdravljenja s kemoterapijo, tarčno terapijo ali imunoterapijo. Pojavlja se lahko tudi kot simptom rakave bolezni ali pa je infektivnega vzroka. Pomembna je hitra prepoznava huje potekajoče diareje z ustreznimi diagnostičnimi postopki in čimprejšnje zdravljenje. Predstavljen je primer bolnice z metastatskim melanom in imunsko pogojenim kolitisom.
Ključne besede: neželeni učinki, bolniki, sistemsko zdravljenje
Objavljeno v DiRROS: 23.01.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 103
Celotno besedilo (73,51 KB)

Povzetek: Incidenca in umrljivost pri raku debelega črevesa in danke pri mladih v zadnjih desetletjih naraščata. Vsak deseti z diagnozo raka debelega črevesa in danke je mlajši od 50 let. Spremenjene prehranske navade in življenski slog sta glede na zadnje študije pomembna dejavnika tveganja predvsem zaradi vpliva na gastroinestinalni mikrobiom, ki se posredno preko številnih interakcij vpleta v posameznikov imunski odgovor. Delež rakov, ki so odkriti v napredovalem stadiju III ali IV je pri mlajših od 50 let višji. V nadaljevanju predstavljamo dva klinična primera s poudarkom na času od pojava simptomatike do postavitve diagnoze raka debelega črevesa in danke.
Ključne besede: rak debelega črevesa in danke, sistemsko zdravljenje, rak prebavil
Objavljeno v DiRROS: 12.01.2023; Ogledov: 632; Prenosov: 129
Celotno besedilo (71,68 KB)

Ključne besede: rak analnega kanala, rak analnega roba, radiokemoterapija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 15.12.2022; Ogledov: 575; Prenosov: 123
Celotno besedilo (134,47 KB)

Povzetek: V Sloveniji letno za rakom zboli okoli 70 otrok in mladostnikov, mlajših od 20 let. S časom incidenca narašča, preživetje pa se toliko izboljšuje, da posledično pada umrljivost in se povečuje število preživelih, ki zaradi tveganja za pojav poznih posledic potrebujejo doživljenjsko spremljanje. Standardni nabor podatkov Registra raka Republike Slovenije vsebuje preskope podatke za nekatere poglobljene raziskave o raku v otroštvu in mladostništvu ter poznih posledicah pri preživelih. V Registru raka smo zato leta 2020 začeli aktivnosti za vzpostavitev Kliničnega registra otroških rakov in poznih posledic zdravljenja raka v otroštvu, ki deluje kot populacijski register z razširjenim naborom podatkov. Njegov osnovni namen je sistematično beleženje poznih posledic zdravljenja raka, zasnovali pa smo ga v dveh modulih. Prvi, ki je namenjen Registru raka, z uporabo pristopa aktivne registracije prek dostopa do elektronskih zapisov o bolnikih Pediatrične klinike Ljubljana ter drugih ustanov omogoča natančen popis bolezni (skladno z mednarodnimi pravili), primarnega zdravljenja (operacije, kumulativne doze posameznih zdravil, kumulativne obsevalne doze, presaditev krvotvornih matičnih celic in druga zdravljenja), morebitnih stranskih učinkov zdravljenja in morebitne ponovitve bolezni, za katero je zdravljenje popisano enako podrobno kot primarno zdravljenje. Prvi modul že vsebuje podatke za incidenčno leto 2019, sledila bo pospešena registracija nadaljnjih let. Drugi modul je namenjen Enoti za ugotavljanje poznih posledic raka Onkološkega inštituta Ljubljana, kjer bodo zdravniki med obiskom bolnika imeli dostop do vseh zbranih podatkov in možnost prospektivnega beleženja obiskov, opravljenih preiskav, izpolnjenih vprašalnikov in ugotovljenih poznih posledic. Drugi modul je v postopku testiranja uporabniške prijaznosti, razvijamo pa tudi avtomatiziran opis zdravljenja (tako imenovani potni list za preživele) in priporočil za sledenje.
Ključne besede: register raka, klinični register, rak v otroštvu, pozne posledice
Objavljeno v DiRROS: 06.12.2022; Ogledov: 529; Prenosov: 0