Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Rolih Maša) .

1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Komentarji novic Regionalobala.si med govorjenim in pisnim diskurzom
Maša Rolih, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Povzetek: Komentarji spletnih novic so z razmahom spletnih komunikacijskih okolij, med katere spadajo družabna omrežja, postali način izmenjave mnenj med različnimi uporabniki. Spletni časopisi delijo svoje novice na svojih Facebook profilih in s tem omogočajo komentiranje. Komentarji so večinoma zapisani, jezik teh besedil pa odstopa od jezikovne norme, saj komunikacija pogosto poteka v neknjižnem jeziku. Vloga spletnih komunikacijskih okolij je povezovalna oz. praktičnosporazumevalna, komunikacija med uporabniki pa vsebuje elemente spontanega govora. Komentarji novic, ki jih uporabniki družabnih omrežij, kot je Facebook, zapišejo pod novico, poleg zapisa po izgovoru, leksike različnih socialnih zvrsti, rabe emotikonov in gif-ov, vsebujejo tudi sredstva besedilne semantike (deikte, diskurzne označevalce), ki so pogostejša v govorjenem diskurzu, in posebno skladnjo, značilnejšo za govorjeni diskurz. V zapisanih komentarjih spletnih novic lahko tako opazujemo značilnosti govorjenega jezika, v prispevku pa bodo prikazani predvsem primeri besedilne semantike in skladnje govorjenega jezika.
Ključne besede: komentarji spletnih novic, govorjeni jezik, spletni diskurz, besedilna semantika, skladnja
Objavljeno v DiRROS: 06.08.2024; Ogledov: 78; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (613,93 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Jeziki sožitja, jeziki konflikta : mednarodna konferenca
2024, druge monografije in druga zaključena dela

Povzetek: Ključna beseda znanstvene konference »Jeziki sožitja, jeziki konflikta« je moč kot ključni družbeni proces, saj vsaka družba temelji na vrednotah in institucijah, ki imajo v tej družbi določeno moč. Družbeno razmerje moči se torej formira z močjo, vpeto v družbene institucije. Moč se uveljavlja bodisi s prisilo bodisi s tvorbo pomena na osnovi diskurzov, s katerimi delujejo družbeni akterji. Glavna mehanizma oblikovanja moči sta tako nasilje in/ali demokratični diskurz. Kako se v večplastni komunikaciji znajdejo manjšinski/priseljenski in periferni jeziki v relaciji z večinskimi/avtohtonimi in centralnimi jeziki? So v preteklosti in danes jeziki pomenili most med različnimi etničnimi skupnostmi ali pa so vodili in vodijo k etničnim in jezikovnim konfliktom? Ali jeziki  kot mediji prenosa informacij v različnih sporazumevalnih okoliščinah privedejo do sožitja ali do konflikta med njihovimi posameznimi uporabniki? Kako se posameznik sooča z intenziteto jezika v digitalnem svetu – ga vodi k nasilni ali nenasilni komunikaciji? Nenazadnje pa si je treba zastaviti ključno vprašanje, kako pristope, strategije in metode učenja jezikov, ki spodbujajo ohranjanje razvijanje medkulturnega zavedanja in demokratičnost v večjezičnih skupnostih, vključevati v izobraževalne procese v digitalni dobi. Na vsa ta vprašanja poskušajo odgovoriti prispevki v treh sekcijah: (1) Narodi in jeziki v prostorih kulturnega stika: dvojezičnost, večjezičnost, raznojezičnost, (2) Intenziteta jezika in (ne)nasilna komunikacija, (3) Didaktika večjezičnosti, nenasilne komunikacije in medkulturne književnosti.
Ključne besede: jeziki v stiku, didaktika, zborniki, povzetki
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2024; Ogledov: 242; Prenosov: 153
.pdf Celotno besedilo (5,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh