331. Identifikacija izvora gozdnega reprodukcijskega materiala bukve s pomočjo molekularnih metodMarjana Westergren, Marko Bajc, Domen Finžgar, Gregor Božič, Hojka Kraigher, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Od kakovosti in izvora gozdnega reprodukcijskega materiala (GRM) bodo odvisni genetska pestrost, struktura, preživetje in uspevanje sadik ter končno uspevanje in odpornost bodočega gozda. Zato mora Gozdarski inštitut Slovenije (GIS) na podlagi javnega pooblastila po Zakonu o gozdovih in zahtev zakonodaje o GRM preveriti njegov izvor pred izdajo glavnega spričevala ali na zahtevo inšpektorata kadarkoli v času trženja in uporabe. Uporaba molekularnih metod pripomore k vedenju o izvoru in genetski kakovosti GRM. GIS kontinuirano razvija znanje, infrastrukturo, gensko banko in molekularne baze podatkov za izvajanje opisanih testov. Zaradi suma o (načrtno) napačni navedbi izvora GRM, nabranega jeseni 2016 iz vsaj enega semenskega objekta, smo v predstavljeni študiji analizirali izvor in genetsko pestrost GRM iz štirih semenskih objektov bukve (Fagus sylvatica L.), v katerih je bilo seme nabrano v istem letu, ter drugih vzorcev iz Slovenske gozdne genske banke, skupaj petnajst. Za analize smo uporabili jedrne mikrosatelite, šestnajst lokusov, ki jih na GIS uporabljamo rutinsko. S tehničnega vidika so se izbrani markerji izkazali za primerne za identifikacijo posameznikov, oceno genetske pestrosti in identifikacijo domnevnega izvora. Zaradi možnosti mešanja vzorcev, pridobljenih s tal, in tehničnih potreb bomo v prihodnosti za potrebe rekonstrukcije genotipa semenskega drevesa analizirali vsaj dvanajst semen na drevo. Genetska pestrost manjših vzorcev je bila značilno manjša od tiste v velikih vzorcih. Opozarjamo, da je GRM nujno treba nabirati najmanj z v odobritvi semenskega objekta predpisanega števila dreves, da zagotovimo ustrezno veliko genetsko pestrost GRM, ki ga sadimo v gozdove. Metode razvrščanja posameznikov na podlagi Bayesove verjetnosti in filogenetska drevesa so pravilno določili izvor referenčnih vzorcev, medtem ko je bila resolucija analize glavnih komponent manjša. Vse metode, uporabljene za identifikacijo domnevnega izvora vzorcev semena, so nedvoumno pokazale, da vzorec TURs ni bil nabran v sestoju TUR, različen je tudi od preostalega analiziranega genofonda bukve v Sloveniji.
Ključne besede: Fagus sylvatica, gozdni reprodukcijski material, identifikacija izvora, genetska pestrost, mikrosateliti, analiza starševstva, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 4040; Prenosov: 745
 Celotno besedilo (512,44 KB) |
332. |
333. Ranking strategic and operative goals for sustainable development of Pohorje, SloveniaPetra Grošelj, Lidija Zadnik Stirn, Gregor Danev, Darij Krajčič, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: The combination of participatory process and multi-criteria decision methods have proven to be effective in supporting forest management decisions, since it offers inclusion of different opinions, views, and preferences of the problem. Our study is based on the results of the NATREG project, which deals with management of Pohorje, a mountain area in Slovenia. The results define six strategic goals and appertaining operative goals, which are the outcomes of workshops with different stakeholders. The aim of our study is ranking the strategic goals according to their contribution in the implementation of the "Pohorje 2030" vision and of the operative goals according to the appertaining strategic goals. Analytic hierarchy process is applied for comparisons of goals. Geometric mean method is employed for aggregating individual judgments into group judgment. The results show that all strategic goals are important, although most attention should be devoted to the goals "Preserved cultural heritage and local tradition" and "Environmental and consumer friendly usage of natural resources".
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4623; Prenosov: 2460
Celotno besedilo (678,38 KB) |
334. Growth characteristics of European beech (Fagus sylvatica L.) on Isopyro-Fagetum KOS. 62 siteGregor Meterc, Aleš Kadunc, 2009, izvirni znanstveni članek Povzetek: In this paper, growth characteristics of European beech (Fagus sylvatica L.) stands on site of Isopyro-Fagetum KOS. 62 are analysed. The research was carried out in Zasavje, where in mature beech stands five plots measuring 30x30 m were set. All trees above 10 cm were measured and cut for stem analyses. Increment of the last 10 years is statistically significantly influenced by (chronologic) age of trees, shade effect, diameter at breast height, social class and very rarely by crown dimensions. The time of current increment culmination is dependent on age, diameter at breast height, social class and on shade effect. As regards site productivity of the analysed site, a very broad range was ascertained. Variation is almost completely explained by altitude. On three plots sites, productivity increase was confirmed, whereas on one plot the changes were not significant and on one plot site productivity decreased, probably due to the transmitter on Mt Kum.
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4352; Prenosov: 1925
Celotno besedilo (285,77 KB) |
335. Genetski vidik naravne obnove smrekovega sestoja na nastali raziskovalni ploskvi Šijec na PokljukiGregor Božič, 2005, izvirni znanstveni članek Povzetek: Namen raziskave je bil preveriti sposobnost naravnega obnavljanja genetskega vira Picea abies (L.) Karst. na objektu stalne raziskovalne ploskve Šijec na Pokljuki, Slovenija. Genetsko strukturo zrelega sestoja smreke in genetsko strukturo naravnega mladja v razlino velikih pomladitvenih jedrih smo preuili z elektroforetsko analizo 15 polimorfnih izoencimskih genskih lokusov desetih encimskih sistemov (GDH, F-EST, GOT, IDH, LAP, MDH, PGI, PGM, SKDH, 6-PGDH). Pod doloenimi pogoji je bila genetska struktura 101 dreves naravnega pomladka in 64 dreves sestoja, iz katerega je nastal, popolnoma primerljiva. Obnova smrekovega sestoja z naravnim pomlajevanjem zagotavlja trajno ohranjanje genskega vira smreke in je v primeru vejih pomladitvenih jeder tudi zagotoviloza neprekinjeno ohranjanje njegove prilagoditvene sposobnosti.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst., naravno pomlajevanje, genetska struktura, izoencimi, ohranjanje gozdnih genskih virov, genski viri
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4436; Prenosov: 1930
Celotno besedilo (180,64 KB) |
336. Identification of types of ectomycorrhizae on seedlings in a beech provenance trialMarjana Westergren, Tine Grebenc, Gregor Božič, Robert Brus, Hojka Kraigher, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Root systems and types of ectomycorrhizae (ECM) were analysed on three 7-year-old beech seedlings (Fagus sylvatica L.) of three provenances (Val di Sella, Idrija, Nizbor) from an international beech provenance trial and on a naturally regenerated 5-year-old beech seedling from the same site (Kamenski vrh by Novo mesto). All short roots were mycorrhizal. In the sampled 20,302 root tips 49 % were non-turgescent and unidentifiable ECM. Twenty-two different types of ECM were identified, out of which 11 were successfully determined either to the species or genus level. All ECM were described by morphological and anatomical characteristics, basidiomycetes also by molecularmethods. ECM that was not successfully determined either to the species or genus level formed a new cluster in the Slovenian mycorrhizal molecular database. Species richness and percentage of vital ECM roots were highest for the provenance from Idrija (Slovenia). The results indicate that there might be differences between provenances regarding the abundance of ECM,which should be further studied.
Ključne besede: beech, provenance trial, ectomycorrhizae, types of ectomycorrhizae
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4433; Prenosov: 1922
Celotno besedilo (2,48 MB) |
337. Genetska diferenciacija avtohtonih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji, ugotovljena z analizo izoencimovGregor Božič, Monika Konnert, Mitja Zupančič, Hojka Kraigher, Ivan Kreft, 2003, izvirni znanstveni članek Povzetek: Raziskava obravnava genetsko diferenciacijo 22 populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) z njenih naravnih rastišč v Sloveniji in 4 na Hrvaškem z analizo izoencimskih genskih označevalcev. Razlike med populacijami smo ocenili z genetskimi razdaljami po Gregoriusu (1974) za 15 polimorfnih genskih lokusov. Vrednosti genetskih razdalj se gibljejo med 0,021 in 0,073 (v Sloveniji do 0,063). Izoencimska genetska diferenciranost smreke je razmeroma majhna. Rezultati hierarhične klasifikacije nakazujejo geografsko odvisno združevanjepopulacij v dve skupini: alpsko skupino s Trnovskim gozdom in osrednje dinarsko skupino. Skupini se na območju Snežnika tudi prekrivata.
Ključne besede: Picea abies (L.) Karst, izoencimi, genetska diferenciacija, varstvo gozdnih genskih virov, Slovenija, Hrvaška
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4437; Prenosov: 2053
Celotno besedilo (720,64 KB) |
338. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, Mejnik 5 : po pogodbi o sofinanciranju projektne naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing" : št.: MOP 2511-11-25-0026Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Špela Planinšek, Milan Kobal, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Iztok Sinjur, Saša Vochl, Klemen Eler, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, biotska raznovrstnost, sestoji, odmrli les, ogljik, dinarsko jelovi-bukovi gozdovi, ManFor, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3220; Prenosov: 1210
Celotno besedilo (46,37 MB) |
339. Digitalizacija strokovnih del s podorčja gozdarstva in zagotavljanje njihove dostopnosti preko večinstucionalenga repozitorija SciVieIrena Rebov, Maja Peteh, Hojka Kraigher, Gregor Vidmar, 2015, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: odprti dostop, repozitoriji, SciVie, digitalizacija, gozdarstvo
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3310; Prenosov: 821
Celotno besedilo (3,82 MB) |
340. Zunajgozdni nasadi hitrorastočih drevesnih in grmovnih vrstNike Krajnc, Mitja Piškur, Marjan Dolenšek, Gregor Božič, Jaka Klun, 2009, strokovna monografija Ključne besede: hitrorastoče vrste, drevesa, grmi, gojitev, nega
Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3019; Prenosov: 747
Celotno besedilo (1,08 MB) |
