Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


Iskalni niz: "avtor" (Re��nik Gregor) .

251 - 260 / 378
Na začetekNa prejšnjo stran22232425262728293031Na naslednjo stranNa konec
251.
Reproducibility of malignant pleural mesothelioma histopathologic subtyping
Luka Brčić, Gregor Vlačić, Franz Quehenberger, Izidor Kern, 2018, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Context. Malignant pleural mesothelioma (MPM) is a rare tumor with poor prognosis. Several studies have analyzed potential prognostic markers, but histologic type remains the single most important prognostic factor. Histologic subtypes of epithelioid MPM seem to have prognostic and therapeutic implications. Interobserver agreement in histologic pattern classification should be high. Objective. To assess interobserver and intraobserver reproducibility in histologic differentiation between the main types of MPMs, and in further subtyping of epithelioid-type mesothelioma. Design. One representative hematoxylin-eosin-stained slide was selected from the archive for each of 200 patients with MPM. They were reviewed independently by 3 pathologists and classified according to the current World Health Organization classification of pleural tumors. After the first round of evaluations, a consensus meeting was organized where problems were addressed and representative images for each histologic category were selected. Two months later, cases were reevaluated by all 3 pathologists. Results. After the first round, overall interobserver agreement for histologic subtyping of mesothelioma was fair (k, 0.36). The agreement was increased to substantial (k, 0.63) in the second round. Improvement was found in interobserver agreement for all types of MPM, and for most epithelioid subtypes. Conclusions. Moderate to substantial agreement in histologic typing and subtyping of MPM can be achieved. However, training with additional clarification of diagnostic criteria, their strict application, and help from consensus-based illustrative images is needed.
Ključne besede: connective and soft tissue neoplasms -- pathology, malignant pleural mesothelioma, histopathology
Objavljeno v DiRROS: 30.11.2020; Ogledov: 5958; Prenosov: 456
URL Povezava na datoteko

252.
Design of protein logic gate system operating on lipid membranes
Neža Omersa, Saša Rezelj, Matic Kisovec, Marjetka Podobnik, Gregor Anderluh, 2020, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: pore-forming toxin, listeriolysin O, protein logic gates, lipid membrane, DARPin, pH
Objavljeno v DiRROS: 25.11.2020; Ogledov: 1552; Prenosov: 880
.pdf Celotno besedilo (4,48 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

253.
254.
255.
Which process limits the operation of a Li-S system?
Sara Drvarič Talian, Gregor Kapun, Jože Moškon, Alen Vižintin, Anna Randon-Vitanova, Robert Dominko, Miran Gaberšček, 2019, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 1345; Prenosov: 1021
.pdf Celotno besedilo (7,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

256.
Towards managerial support for data analytics results
Uroš Bole, Gregor Papa, 2020, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 1346; Prenosov: 639
.pdf Celotno besedilo (215,38 KB)

257.
Simulation of variational Gaussian process NARX models with GPGPU
Tadej Krivec, Gregor Papa, Juš Kocijan, 2020, izvirni znanstveni članek

Objavljeno v DiRROS: 24.11.2020; Ogledov: 1253; Prenosov: 580
.pdf Celotno besedilo (788,32 KB)

258.
259.
Uspevanje omorike (Picea omorika (Pančić) Purk.) v generativnem semenskem nasadu Počivalnik pri Postojni
Sebastian Bambič, Kristjan Jarni, Gregor Božič, Robert Brus, 2020, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Omorika (Picea omorika (Pančić) Purk.) je endemična drevesna vrsta z Balkanskega polotoka, ki dobro uspeva tudi v Sloveniji in bi bila na nekaterih rastiščih v manjših deležih lahko zanimiva alternativa navadni smreki (Picea abies (L.) Karst.). Raziskavo smo opravili v nasadu omorike pod vrhom hriba Počivalnik med Uncem in Postojno. Drevesa so bila posajena leta 1988 in so zdaj v fazi drogovnjaka. Izmerili smo jim prsni premer in ocenili zdravstveno stanje. Izračunali smo deleže dreves različnih zdravstvenih stanj za posamezne provenience in fenotipe, izdelali model nasada, napravili analizo variance in post hoc test. Ugotovili smo, da imajo provenience velik vpliv na vitalnost dreves, ne pa tudi na debelinski prirastek. Vitalnost dreves se prav tako razlikuje med posameznimi fenotipi. Korelacijo med fenotipi in prsnimi premeri smo potrdili pri dveh od petih fenotipov (B; tip 'semidichotomy', C; tip 'serbica'). Vpliv fenotipa na debelinski prirastek je v različnih proveniencah različen. Glede na našo raziskavo bi bil ob morebitni uporabi za Dinarski kras v Sloveniji najprimernejši semenski material provenience Šargan, najprimernejša fenotipa pa C (tip 'serbica') in F (tip 'argentea'), oba sicer najbolj zaželena tudi v hortikulturi.
Ključne besede: Picea omorika, provenienca, fenotip, vitalnost, ujma, pogozdovanje
Objavljeno v DiRROS: 18.11.2020; Ogledov: 6109; Prenosov: 1743
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

260.
Borova ogorčica, Bursaphelenchus xylophilus (Steiner & Buhrer, 1934) Nickle, 1970 - nova nevarnost za slovenske gozdove?
Maja Jurc, Gregor Urek, Saša Širca, Vid Mikulič, Branko Glavan, 2003, pregledni znanstveni članek

Povzetek: V prispevku obravnavamo borovo ogorčico (Bursaphelenchus xylophilus), ki je v Evropi (tudi v Sloveniji) uvrščena na karantensko listo A1. Vrsta je izredno napadalna, povzroča hitro propadanje iglavcev - predvsem vrst rodu Pinus, redko Picea, Abies in Larix. Prikazan je njen areal, ekološke zahteve, gostitelji, bionomija ter simptomi napada na borih. V okviru bionomije borove ogorčice so posebej predstavljeni njeni potrjeni vektorji (Insecta: Cerambycidae - rod Monochamus) in tudi njeni potencialni vektorji (Insecta: Curculionidae - rod Pissodes in Scolytidae). Podajamo razširjenost potencialnih gostiteljskih rastlin borove ogorčice pri nas, podnebne razmere ter kritične točke za vnos in širjenje škodljivca. Ocenjujemo stopnjo fitosanitarnega tveganja pojava borove ogorčice v Sloveniji.
Ključne besede: nematode, borova ogorčica, fitosanitarno tveganje, bionomija, iglavci, Slovenija
Objavljeno v DiRROS: 17.11.2020; Ogledov: 1387; Prenosov: 427
.pdf Celotno besedilo (3,16 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh