251. Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjkaSimon Poljanšek, Primož Oven, Risto Jalkanen, Tom Levanič, 2011, pregledni znanstveni članek Povzetek: Metoda preučevanja sledi iglic terminalnega poganjka, ali krajše metoda sledi iglic (ang.: needle trace method), retrospektivno beleži starost iglice v trenutku, ko odpade, ter preučuje vpliv okoljskih in biotskih dejavnikov na številne izpeljane podatke, ki temeljijo na ugotovljeni življenjski dobi iglice. Z izvedbo metode pridobimo podatke o dolžini višinskih prirastkov ter številu sledi iglic v posameznih branikah vseh višinskih prirastkov. Z izračunanimi kazalniki je mogoče oceniti fizično stanje krošnje preučevanega drevesa. Metoda je bila razvita na Finskem na rdečem boru (Pinus sylvestris L.), kmalu pa uporabljena tudi na drugih iglavcih. Uporablja se na področju dendrokronologije, gozdne ekologije, patologije in entomologije. V članku avtorji predstavljajo osnovno morfologijo sledi iglic, osnovno idejo metode in njeno uporabnost v okoljskih študijah ter izpeljane kazalnike, kot so relativno število sledi iglic ter zadrževanje, izguba, odmet, starost, dolgoživost, gostota, letni prirast števila in zaloga iglic. Ključne besede: iglavci, iglice, rdeči bor, Pinus spp., listni aparat, kazalniki, okolje, onesnaževanje, defioliacija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4912; Prenosov: 2169 Celotno besedilo (1,05 MB) |
252. Annual cambial rhythm in Pinus halepensis and Pinus sylvestris as indicator for climate adaptationPeter Prislan, Jožica Gričar, Martin De Luis, Klemen Novak, Edurne Martinez Del Castillo, Uwe Schmitt, Gerald Koch, Jasna Štrus, Polona Mrak, Magda Tušek-Žnidarič, Katarina Čufar, 2016, izvirni znanstveni članek Povzetek: To understand better the adaptation strategies of intra-annual radial growth in Pinus halepensis and Pinus sylvestris to local environmental conditions, we examined the seasonal rhythm of cambial activity and cell differentiation at tissue and cellular levels. Two contrasting sites differing in temperature and amount of precipitation were selected for each species, one typical for their growth and the other represented border climatic conditions, where the two species coexisted. Mature P. halepensis trees from Mediterranean (Spain) and sub-Mediterranean (Slovenia) sites, and P. sylvestris from sub-Mediterranean (Slovenia) and temperate (Slovenia) sites were selected. Repeated sampling was performed throughout the year and samples were prepared for examination with light and transmission electron microscopes. We hypothesized that cambial rhythm in trees growing at the sub-Mediterranean site where the two species co-exist will be similar as at typical sites for their growth. Cambium in P. halepensis at the Mediterranean site was active throughout the year and was never truly dormant, whereas at the sub-Mediterranean site it appeared to be dormant during the winter months. In contrast, cambium in P. sylvestris was clearly dormant at both sub-Mediterranean and temperate sites, although the dormant period seemed to be significantly longer at the temperate site. Thus, the hypothesis was only partly confirmed. Different cambial and cell differentiation rhythms of the two species at the site where both species co-exist and typical sites for their growth indicate their high but different adaptation strategies in terms of adjustment of radial growth to environmental heterogeneity, crucial for long-term tree performance and survival. Ključne besede: Aleppo pine, Pinus halepensis, Scots pine, Pinus sylvestris, cambium, light microscopy, Mediterranean environment, temporate environment, transmission electron microscopy, xylem Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3355; Prenosov: 1519 Celotno besedilo (4,63 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
253. Rast in razvoj sestojev molike (Pinus peuce gris.) v Zahodnih ProkletijahMarko Accetto, 1979, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gozdarstvo, Pinus peuce gris., rast, razvoj, bor, Prokletije Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2798; Prenosov: 620 Celotno besedilo (1,80 MB) |
254. Proučevanje pestrosti in rodovitnosti gozdnih rastišč na Sežansko-Komenskem KrasuMihej Urbančič, Franc Ferlin, Lado Kutnar, 1999, izvirni znanstveni članek Povzetek: Cilj raziskave je bil analizirati talne lastnosti, tla razvrstiti, oceniti rodovitnost rastišč in ugotoviti pestrost vegetacije v starejših (95 - 105 letnih) monokulturah črnega bora. Terenski del raziskave je potekal leta 1998 v gozdnogospodarski enoti Sežana na objektih Kobjeglava in Podgovec. Na vsakem objektu smo na 50 metrski mreži naključno izbrali po 15 raziskovalnih ploskev velikosti 20 Û 20 m. Sestoje na ploskvah smo pedološko, fitocenološko in prirastoslovno proučili. Pedološke preiskave so pokazale, da so se (po FAO-Unesco klasifikaciji) na apnencih in dolomitih razvili liti~ni in rendzični leptosoli, evtrični in kromični kambisoli ter kromični luvisoli. Značilna je velika mikrorastiščna pestrost talnih tipov. Deleži talnih tipov, globina tal ter površinska kamnitost oziroma skalovitost so dobri kazalniki rodovitnosti rastišč. Povezanost rodovitnostnih rangov, določenih na podlagi talnih spremenljivk, z rangi, določenimi na podlagi prirastoslovnih spremenljivk (srednje višine dominantnih dreves črnih borov) so po ploskvah razmeroma tesne (rS = 0,62 - 0,65**). V borovih sestojih, ki jih porašča realna antropogena združba Seslerio autumnalis-Pinetum nigrae Zupančič 1997 (nom. prov.), smo ugotovili naslednje potencialne rastlinske združbe: Ostryo-Quercetum pubescentis (HT. 1950) Trinajstia 1974, ki so slabše rodovitnosti, ter Seslerio autumnalis-Quercetum petraeae Poldini (1964) 1982 in Seslerio autumnalis-Carpinetum betuli Zupančič 1997 (nom. prov.), ki so boljše rodovitnosti. Ključne besede: tla, gozdna tla, Kras, rodovitnost tal, rastnost sestoja, črni bor, Pinus nigra (Arnold.), talni tip, klasifikacija tal, Komensko-Sežanski Kras, realna vegetacija, potencialna vegetacija, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4848; Prenosov: 1977 Celotno besedilo (1,57 MB) |
255. Obnova, rast in razvoj naravnih sestojev črnega bora (Pinus nigra arnold) na dolomitsko-apnenčastih rastiscih Zahodne BosneDušan Mlinšek, Marko Accetto, 1977, ni določena Ključne besede: gozdarstvo, Bosna, črni bor, ekologija, obnova, Pinus nigra Arnold Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3162; Prenosov: 772 Celotno besedilo (3,49 MB) |
256. Prirastne in anatomske značilnosti rdečega bora (Pinus sylvestris L.), izpostavljenega solem za posipanje cestiščTom Levanič, Primož Oven, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: prirastoslovje, sol, vpliv na drevo, rast drevesa, kambijeva cona, rdeči bor, Pinus sylvestris, anatomija lesa, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4687; Prenosov: 2044 Celotno besedilo (920,62 KB) |
257. Vplivi požarov na tla v črnoborovih in v puhavčevih gozdovih slovenskega PrimorjaMihej Urbančič, 2002, izvirni znanstveni članek Ključne besede: gozdni požar, črni bor, Pinus nigra, puhasti hrast, Quercus pubescens, poškodovanost tal, degradacija tal, kemične latnosti, zgradba tal, Primorje, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4664; Prenosov: 2019 Celotno besedilo (1,88 MB) |
258. Vpliv klimatskih sprememb na trajnost, stabilnost, biodiverziteto sestojev bukve in črnega bora na Balkanu : zaključno poročilo raziskovalnega projketa ARRS-RPROJ-ZP-2013-256Jožica Gričar, 2013, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: klimatske spremembe, gozdni sestoji, bukev, Fagus sylvatica, črni bor, Pinus nigra Arnold, Balkan Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3150; Prenosov: 856 Celotno besedilo (4,79 MB) |
259. |
260. |