41. Heat shock protein 27 as a predictor of prognosis in patients admitted to hospital with acute COPD exacerbationMatthias Zimmermann, Denise Traxler, Christine Bekos, Elisabeth Simader, Thomas Mueller, Alexandra Graf, Mitja Lainščak, Robert Marčun, Mitja Košnik, Matjaž Fležar, Aleš Rozman, Peter Korošec, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Episodes of acute exacerbations are major drivers of hospitalisation and death from COPD. To date, there are no objective biomarkers of disease activity or biomarkers to predict patient outcome. In this study, 211 patients hospitalised for an acute exacerbation of COPD have been included. At the time of admission,routine blood tests have been performed including complete blood count, C-reactive protein, cardiac troponin T and NT-proBNP. Heat shock protein 27 (HSP27) serum concentrations were determined at time of admission, discharge and 180 days after discharge by ELISA. We were able to demonstrate significantly increased HSP27 serum concentrations in COPD patients at time of admission to hospital as compared to HSP27 concentrations obtained 180 days after discharge. In univariable Cox regression analyses, a HSP27 serum concentration >/= 3098 pg/mL determined at admission was a predictor of all-cause mortality at 90 days, 180 days, 1 year and 3 years. In multivariable analyses, an increased HSP27 serum concentration at admission retained its prognostic ability with respect to all-cause mortality for up to 1year follow-up. However, an increased HSP27 serum concentration at admission was not an independent predictor of long-term all-cause mortality at 3 years. Elevated serum HSP27 concentrations significantly predicted short-term mortality in patients admitted to hospital with acute exacerbation of COPD and could help to improve outcomes by identifying high-risk patients.
Ključne besede: COPD, acute exacerbation, disease activity
Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1758; Prenosov: 1075
 Celotno besedilo (679,90 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
42. |
43. |
44. |
45. |
46. |
47. |
48. |
49. |
50. Pomen hipoksije pri obsevanjuPeter Korošec, Mitja Anžič, Monika Češnjevar, Gaber Plavc, Irena Oblak, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uspešnost zdravljenja z radioterapijo (RT) je odvisna od številnih dejavnikov, med katerimi je tudi oksigenacija tumorskih celic. Tumorske celice, ki so dobro preskrbljene s kisikom, so namreč na obsevanje tudi do 3-krat bolj občutljive kot hipoksične tumorske celice. Poleg tega deluje hipoksija v tumorjih kot selekcijski pritisk, zaradi katerega preživijo le bolj maligne celice, z manjšim apoptotskim potencialom. V prisotnosti hipoksije se povečata genomska nestabilnost in metastatski potencial tumorskih celic, zveča pa se tudi odpornost celic na kemoterapijo, kar vse vpliva na uspešnost zdravljenja z RT. Hipoksija je posledica neskladja med celičnim dihanjem, koncentracijo kisika v krvi in perfuzijo tumorja, pri čemer so najpogostejši patogenetski mehanizmi neustrezna ožiljenost, motena difuzija kisika ter anemija, ki je lahko posledica rakave bolezni ali zdravljenja. Z uporabo invazivnih in novejših neinvazivnih diagnostičnih metod lahko ocenimo delež hipoksičnih celic v tumorju in temu prilagodimo terapevtski pristop. Boljši učinek obsevanja slabše oksigeniranih tumorjev lahko dosežemo z uporabo radiosenzibilizatorjev, z izboljšanjem tumorske oksigenacije, s selektivnim uničenjem hipoksičnih celic s citotoksini ter z obsevanjem hipoksičnih predelov z višjimi obsevalnimi odmerki ob pomoči radioprotektorjev in z uporabo sodobnih obsevalnih tehnik.
Ključne besede: hipoksija, oksigenacija tumorskih celic, radioterapija, obsevanje
Objavljeno v DiRROS: 19.03.2018; Ogledov: 3876; Prenosov: 968
Celotno besedilo (2,66 MB)
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
