21. Heat shock protein 27 as a predictor of prognosis in patients admitted to hospital with acute COPD exacerbationMatthias Zimmermann, Denise Traxler, Christine Bekos, Elisabeth Simader, Thomas Mueller, Alexandra Graf, Mitja Lainščak, Robert Marčun, Mitja Košnik, Matjaž Fležar, Aleš Rozman, Peter Korošec, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Episodes of acute exacerbations are major drivers of hospitalisation and death from COPD. To date, there are no objective biomarkers of disease activity or biomarkers to predict patient outcome. In this study, 211 patients hospitalised for an acute exacerbation of COPD have been included. At the time of admission,routine blood tests have been performed including complete blood count, C-reactive protein, cardiac troponin T and NT-proBNP. Heat shock protein 27 (HSP27) serum concentrations were determined at time of admission, discharge and 180 days after discharge by ELISA. We were able to demonstrate significantly increased HSP27 serum concentrations in COPD patients at time of admission to hospital as compared to HSP27 concentrations obtained 180 days after discharge. In univariable Cox regression analyses, a HSP27 serum concentration >/= 3098 pg/mL determined at admission was a predictor of all-cause mortality at 90 days, 180 days, 1 year and 3 years. In multivariable analyses, an increased HSP27 serum concentration at admission retained its prognostic ability with respect to all-cause mortality for up to 1year follow-up. However, an increased HSP27 serum concentration at admission was not an independent predictor of long-term all-cause mortality at 3 years. Elevated serum HSP27 concentrations significantly predicted short-term mortality in patients admitted to hospital with acute exacerbation of COPD and could help to improve outcomes by identifying high-risk patients. Ključne besede: COPD, acute exacerbation, disease activity Objavljeno v DiRROS: 29.07.2020; Ogledov: 1828; Prenosov: 1106 Celotno besedilo (679,90 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
22. Definition, aims, and implementation of GA [sup] 2 LEN/HAEi Angioedema Centers of Reference and ExcellenceMarcus Maurer, Werner Aberer, Rosana Agondi, Mona Al-Ahmad, Maryam Ali Al-Nesf, Ignacio J. Ansotegui, Rand Arnaout, Luisa Karla Arruda, Riccardo Asero, Emel Aygören-Pürsü, Mojca Bizjak, Mitja Košnik, 2020, drugi znanstveni članki Ključne besede: centres of reference and excelence, Global Allergy and Asthma European Network, GA2LEN Objavljeno v DiRROS: 08.07.2020; Ogledov: 1876; Prenosov: 1042 Celotno besedilo (5,19 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
23. Personalised medicine in respiratory and immunologic diseases : book of abstracts2016, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: pljučne bolezni, alergologija, molekularna alergologija, intersticijske pljučne bolezni, rak (medicina), infekcijske bolezni, bronhoskopija, astma, kronična obstruktivna pljučna bolezen, pljučna tuberkuloza, hipoventilacija, sindrom apneje v spanju, diagnostika, zdravljenje, zborniki, povzetki Objavljeno v DiRROS: 09.06.2020; Ogledov: 2438; Prenosov: 1275 Celotno besedilo (8,37 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
24. |
25. Klinični register bolnikov z rakom pljučTanja Čufer, Mitja Košnik, 2013, strokovni članek Povzetek: V zadnjih desetletjih je bil narejen velik napredek na področju obvladovanja raka. Ta napredek temelji na obsežnem raziskovalnem delu na področju novih načinov diagnostike in zdravljenja ter na dobrem spremljanju epidemioloških podatkov o raku preko populacijskih registrov. Register raka Slovenije je eden prvih populacijskih registrov v svetu, ki nam že desetletja nudi podatke o pojavnosti, prevalenci in umrljivosti za posameznimi raki v Sloveniji. S pojavom novih diagnostičnih in terapevtskih metod, predvsem pa z razmahom molekularne diagnostike in tarčnega zdravljenja raka, se je pojavila potreba po dodatnem natančnem vodenju podatkov v okviru kliničnih registrov posameznih rakov. Ti registri omogočajo pridobivanje novih spoznanj o učinkovitosti in varnosti posameznih diagnostičnih ter terapevtskih pristopov pri bolnikih, oskrbljenih v okviru vsakodnevne klinične prakse. Zdravnikom in vodstvom bolnišnic pa nudijo neprecenljive podatke o učinkovitosti in kakovosti njihovega dela. Na Kliniki Golnik smo zato leta 2010 pričeli z delom na kliničnem registru raka pljuč, v okviru katerega zbiramo podatke o bolnikih, diagnosticiranih in zdravljenih zaradi raka pljuč na Kliniki Golnik. Pred meseci smo predstavili prvo polletno poročilo tega registra za leto 2010. Naša želja je v sodelovanju z ostalimi institucijami združiti v tem registru podatke o bolnikih z rakom pljuč, ne glede na to, kje v državi so diagnosticirani ali zdravljeni. Ključne besede: register bolnikov, Golnik, pljučni rak, bolezni dihal Objavljeno v DiRROS: 31.08.2018; Ogledov: 3139; Prenosov: 830 Celotno besedilo (379,53 KB) |