Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Povzetek: Prispevek obravnava sodelovanje in tekmovanje med sovjetskim in jugoslovanskim varnostnim aparatom v Jugoslaviji na plečih ruskih emigrantov v Jugoslaviji od prihoda Rdeče armade v Jugoslavijo do sredine petdesetih let 20. stoletja. Ozna se je razvila pod sovjetskim vplivom, ki se je dodatno okrepil med prisotnostjo sovjetskih svetovalcev in Rdeče armade v Jugoslaviji. Pod sovjetskim vplivom je Ozna vzpostavila pogoje za prevzem države za »sovjetizacijo« Jugoslavije, kakršno je SMERŠ dosegel v vzhodnoevropskih državah. Sovjetske oblasti, ki niso imele vpogleda v jugoslovansko družbo izven kroga komunističnih politikov, so primanjkljaj poskušale nadomestiti z oblikovanjem obveščevalne mreže v Jugoslaviji, v katero so vključile ruske emigrante. Jugoslovanska Udba je razkrila sovjetsko obveščevalno dejavnost. Sovjetski in jugoslovanski obveščevalci so izkoriščali nerešen status ruskih emigrantov v Jugoslaviji za obveščevalno delo. Prispevek temeljni na dostopnih poročilih in analizah Udbe iz poznih štiridesetih in petdesetih let 20. stoletja.
Ključne besede: Ruski emigranti, Jugoslavija, SMERŠ, Ozna, Udba
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 274; Prenosov: 129
Celotno besedilo (3,05 MB)

Povzetek: V prispevku so obravnavani trije zgledi javnega obeleževanja zmage v državljanski vojni, eden iz sodobne Slovenije in dva iz antike. Izhodišče je odločitev metliškega občinskega sveta iz leta 1999, da 26. november ponovno uveljavi kot občinski praznik, čeprav je povezan z zmago partizanov pod komunističnim vodstvom v državljanskem spopadu med Slovenci. V besedilu je predstavljeno raziskovanje vzrokov za izpostavljanje uspehov v spopadih s sodržavljani skozi različna zgodovinska obdobja. Razmeroma jasno je, da sta tako komunistična zmaga v državljanski vojni na Slovenskem med drugo svetovno vojno kot Cezarjeva zmaga v državljanski vojni v 1. stoletju pr. Kr. odločilno vplivali na oblikovanje razmerij v obeh skupnostih (slovenski in rimski). Zmagovalci so hoteli v obeh primerih to jasno ponavzočiti skupnosti v celoti, še zlasti pa privržencem poražene strani.
Ključne besede: zgodovina, državljanska vojna, triumf, spomini, Suhor, antika
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 267; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,70 MB)

Povzetek: V prispevku je obravnavan upravni razvoj območja nekdanje Občine Ljubljana Vič - Rudnik. Z uvedbo komunalnega sistema leta 1955 je prišlo do večjih sprememb v organizaciji in obsegu občin. Njihovo število se je začelo zmanjševati, mestni predeli pa povezovati s podeželjem. Nazoren primer tega je bila Občina Ljubljana Rudnik. Proces združevanja se je nadaljeval do leta 1961, ko je med drugim nastala velika Občina Ljubljana Vič - Rudnik. Eden od pomembnejših razlogov za združitev viške in rudniške občine je bila želja oblasti po enakomernejšem gospodarskem razvoju mestnih in podeželskih predelov. Prispevek prikaže tudi gospodarske osnove nekdanjih občin Ljubljana Vič in Ljubljana Rudnik ter posledice, ki jih je upravno združevanje prineslo za razvoj območja.
Ključne besede: Ljubljana Vič - Rudnik, 1955–1961, občina, nastanek, upravna zgodovina
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 323; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,70 MB)

Povzetek: Članek se osredinja na prvo obdobje revolucionarnega nasilja in prikaže na podlagi do zdaj pregledanih virov, da je revolucionarna stran v Ljubljani in bližnji okolici v obdobju do pojava oboroženih oddelkov protirevolucionarne strani, tj. od julija 1941 do konca oktobra 1942 izvedla napade, ugrabitve ali atentate na okoli 200 oseb, od tega je bilo do konca oktobra 1942 kar okoli 170 oseb tudi ubitih. Med temi je bila velika večina civilistov oz. nevojaških oseb ter nekaj tudi žrtev iz lastnih vrst, tj. partizanskih dezerterjev ali »nezanesljivih oseb«. V članku je objavljen aktualiziran poimenski seznam žrtev iz tega obdobja.
Ključne besede: Ljubljana, druga svetovna vojna, revolucionarno nasilje, žrtve, 1941, 1942
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 345; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,74 MB)

Povzetek: V prispevku je prikazan celosten proces obujanja in razvoja telesnovzgojne katoliške organizacije Orel po prvi svetovni vojni do njenega razpusta konec leta 1929. Organizacija, ki je nastala leta 1906 kot nasprotje liberalnemu Sokolu, a hkrati temeljila na njegovih dognanjih, je po vojni nadaljevala samosvojo uspešno pot. Dokončno se je organizacijsko osamosvojila, prilagodila novim jugoslovanskim razmeram, mednarodno povezala, »športno« dvignila, v temelju pa ostala zvesta svojemu programu in namenu, to je vzgajati telesno in duhovno močnega katoliškega Slovenca, ki bo opora katoliškemu taboru.
Ključne besede: šport, telovadba, telesna kultura, športna društva, Orel, Slovenija, 1918/1929
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 349; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,81 MB)