1481. Protipožarne preseke : zakonodaja, kategorizacija, sistem umeščanja in evidentiranjaAndreja Nève Repe, Jaša Saražin, Marija Kolšek, Darko Pristovnik, Boštjan Košiček, Matej Kravanja, Aleš Poljanec, 2025, strokovni članek Ključne besede: gozdni požari, varstvo pred požari
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 412; Prenosov: 164
 Celotno besedilo (343,19 KB) |
1482. Oglasna deska in nadgradnja orodja za razvrščanje okroglega lesa : novosti MojGozdarŠpela Ščap, Matjaž Dremelj, Matevž Triplat, 2025, strokovni članek Povzetek: MojGozdar je inovativen spletni sistem, zasnovan za podporo lastnikom gozdov pri gospodarjenju z gozdovi. Med njegovimi funkcijami izstopa napredno orodje za merjenje in razvrščanje okroglega lesa v kakovostne razrede, ki podaja znanje za pravilno krojenje in kakovostno razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov ter s tem omogoča povečanje dohodka od prodaje lesa. Orodje za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po kakovosti je koristen pripomoček za lastnike gozdov, upravljavce z gozdovi, trgovce z lesom in druge kupce pri prodaji lesa. Poleg tega prispevek predstavlja novost sistema MojGozdar, in sicer spletno orodje Oglasna deska, ki omogoča transparentno prodajo gozdnih lesnih sortimentov in tako uporabnikom omogoča dostop do širšega trga lesa. V prispevku predstavljena orodja MojGozdar lahko pomembno vplivajo na uspešen digitalni razvoj gozdarstva in celotne gozdno-lesne panoge. Poleg tega orodji Oglasna deska in Orodje za razvrščanje gozdnih lesnih sortimentov po kakovosti omogočata povečanje dohodka iz gozdarske dejavnosti, kar je pomembno predvsem za ohranitev in razvoj hribovskih kmetij in podeželja.
Ključne besede: MojGozdar, trg lesa, spletno orodje, kakovost gozdnih lesnih sortimentov, razvrščanje okroglega lesa, spletna tržnica, spletna oglasna deska, lastniki gozdov
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 385; Prenosov: 151
Celotno besedilo (183,48 KB) |
1483. Lesni odpadki in biomasa : njihova raba v SlovenijiMatej Nagode, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V Sloveniji imajo lesni odpadki in biomasa velik pomen in vlogo v krožnem gospodarstvu ter trajnostni rabi virov. Lesni odpadki so vsi deli drevesa ali že predelani leseni odpadki, ki jih v nekem procesu imetniki zavržemo kot neuporabne in najpogosteje izvirajo iz lesnopredelovalne industrije. V Sloveniji količina lesnih odpadkov manjša zaradi njihove uporabe za energetske namene in iznajdljive ponovne uporabe v lesnih obratih, medtem pa se veča količina odpadkov, ki niso leseni. Zakonodaja določa pogoje, kdaj odpadek preneha biti odpadek in postane surovina, kar omogoča trajnostno rabo in spodbuja kroženje surovin. Kljub temu pa sta opredelitev odpadkov in sprememba statusa prepuščena samemu procesu predelave in obdelave. Namen krožnega gospodarstva z lesenimi odpadki je tako spodbujanje ponovne uporabe in reciklaže in zmanjšuje vpliv na okolje. Hkrati pa se gozdarska in lesarska stroka trudita iznajti načine, kako bi predelava in zbiranje lahko postala še učinkovitejša.
Ključne besede: lesni odpadki, zakonodaja, biomasa
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 311; Prenosov: 132
Celotno besedilo (183,28 KB) |
1484. |
1485. Območja izboljšanega poslovanja in njihov vpliv na teritorialne blagovne znamke : študije primeraGiovana Goretti Feijó Almeida, Pedro Porfírio Coutinho Guimarães, Edson Modesto de Araújo Júnior, Denis Alcides Rezende, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Številna mesta po svetu svoja središča upravljajo z uporabo območij izboljšanega poslovanja. Avtorji so v članku analizirali vpliv teh območij na teritorialne blagovne znamke mest. S študijami primera so na podlagi matrike teritorialne blagovne znamke v okviru regionalnega razvoja kvalitativno analizirali izbrana območja izboljšanega poslovanja. Njihovi izsledki so potrdili, da imajo ta območja v regionalnem razvoju vlogo vsestranskih teritorialnih blagovnih znamk in vplivajo na strateške razprave ter lokalni, regionalni in mednarodni ugled mesta. Raziskava je pokazala, da območja izboljšanega poslovanja pomembno krepijo blagovno znamko svojih mest, za kar prejemajo podporo na različnih ravneh. Poleg tega je razkrila, da imajo ta območja ključno vlogo v političnih in kulturnih razpravah, ki so del procesov mestnega in regionalnega razvoja.
Ključne besede: mesta, urbanizem, blagovne znamke, oblikovanje blagovne znamke, Velika Britanija
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 220
Celotno besedilo (437,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1486. Krajinska identiteta podeželskih naselij : primer egejske regije v TurčijiMeltem Erdem Kaya, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorji v članku predstavljajo metodologijo proučevanja krajinske identitete podeželskih naselij, s katero so opisno analizirali naravne, grajene, družbeno-gospodarske in družbeno-kulturne parametre krajinske identitete na različnih ravneh. Za študijo primera so izbrali egejsko regijo v Turčiji, ki ima zelo raznovrstna podeželska naselja, ki so posledica geomorfoloških, arhitekturnih, podnebnih, gospodarskih in družbeno-kulturnih razlik. Več izsledkov raziskave se nanaša na fizično krajinsko identiteto. V članku predstavljajo tudi pomembne vidike podeželskih naselij, povezane s krajinsko identiteto, in izpostavijo pomen pristopov k trajnostnemu razvoju podeželskih območij, ki upoštevajo njihovo identiteto.
Ključne besede: prostorsko urejanje, podeželska naselja, Turčija
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 362; Prenosov: 221
Celotno besedilo (1,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1487. Določanje najboljše poti za gibalno ovirane : študija kampusa univerze İnönü v TurčijiHatice Kocaaslan, Sima Pouya, Sahar Sönmez, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Gibalno ovirani študenti imajo pravico, da se samostojno gibajo po celotnem območju kampusa. Avtorice v članku predstavljajo model vrednotenja poti, ki temelji na kriterijih dostopnosti in omogoča, da se v univerzitetnem kampusu določijo najustreznejše poti za invalidne osebe. Najprej so glavne dejavnike dostopne mobilnosti določili in ovrednotili gibalno ovirani študenti, nato pa so avtorice z metodo analitičnega hierarhičnega procesa določile uteži kriterijem in alternativam poti. Študenti so ovrednotili mrežo poti v kampusu univerze İnönü, ki so ga avtorice izbrale za raziskavo, pri čemer so ocenili tudi dostopnost treh glavnih poti v kampusu. Izsledki so pokazali, da sta med desetimi ključnimi kriteriji najpomembnejša naklon klančin in vrsta tlaka. Avtorice so s terensko analizo potrdile pravilnost rezultatov, pridobljenih z metodo analitičnega hierarhičnega procesa. Na podlagi izsledkov so oblikovale model določanja optimalne poti s čim manj ovirami za čim lažje vsakodnevno gibanje invalidnih oseb.
Ključne besede: dostopnost, invalidi, gibalna oviranost, univerzitetne četrti, Turčija
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 354; Prenosov: 205
Celotno besedilo (633,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1488. Koncept prilagajanja geokonstrukcij z upoštevanjem vplivov podnebnih spremembTamara Bračko, Primož Jelušič, Bojan Žlender, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek predstavlja problematiko potencialno nestabilnih pobočnih območij v kontekstu podnebnih sprememb. Predstavljen je možni pristop urejanja in upravljanja pobočij, ki upošteva različne rešitve, predvsem temelječe na naravi. Uporabljena je metodologija načrtovanja, ki upošteva vplive podnebnih sprememb na geomehanske lastnosti tal in posledično odziv tal in konstrukcij. Prikazani so tudi učinki izbranih ukrepov na prilagajanje podnebnim spremembam. Predlagan je koncept prilagajanja potencialno nestabilnih geokonstrukcij, glede na pričakovane podnebne spremembe za geomehanske analize in geotehničnega načrtovanja, ki upošteva vzročno verigo s t. i. signali podnebnih sprememb, učinki, vplivi (posledice) in ukrepi. Implementacija koncepta je prikazana na tipičnem primeru analize stabilnosti pobočja. Sklep analize je, da so za stabilnost pobočja pogosto ključni dejavniki, kot so neto infiltracija vode v pobočje, vodoprepustnost zemljine in pretok podzemne vode v pobočju. Te dejavnike lahko reguliramo tudi z na naravi temelječimi rešitvami.
Ključne besede: prilagajanje podnebnim spremembam, na naravi temelječe rešitve, stabilnost pobočij, infiltracija padavin, neto infiltracija vode
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 367; Prenosov: 211
Celotno besedilo (510,57 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1489. Hitra urbanizacija na Bjelašnici : od olimpijskih iger do neoliberalnih investicijLeila Krivošić Dizdarević, Alma Hudović Kljuno, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prvem desetletju 21. stoletja se je območje pod vrhom Bjelašnice, ene izmed štirih gora v okolici Sarajeva, ki so bile leta 1984 prizorišče zimskih olimpijskih iger, začelo hitro urbanizirati. Da bi to območje spremenili v sodobno letovišče, so bili tam zgrajeni novi hoteli in stanovanjski objekti, čeprav brez skupne oblikovalske vizije in ob precejšnjem neodobravanju prebivalcev. Avtorici sta v članku proučevali razvoj gorskega letovišča Babin Do pod vrhom Bjelašnice in ga primerjali z razvojem podobnih zimskih letovišč v Franciji. Za študijo primera sta izbrali francoski gorski letovišči Flaine in Les Arcs, ki so ju v šestdesetih letih 20. stoletja v okviru vladnega programa Plan Neige zasnovali ugledni arhitekti, od takrat pa sta se že precej spremenili in povečali. Njuni izsledki so pokazali nekatere podobnosti v urbanističnem načrtovanju in arhitekturi Babinega Doja ter proučevanih francoskih letovišč, čeprav je med njimi šestdeset let razlike. Nekatere stavbe v Babinem Doju ustvarjajo prijetno gorsko letoviško ozračje, ker pa za to območje ni regulacijskega načrta in je zato natrpano z nastanitvenimi objekti, hkrati pa nima dovolj skupnih javnih prostorov in storitev, ki bi privabljale obiskovalce vse leto, tega gorskega letovišča ne moremo obravnavati kot primer uspešnega prostorskega razvoja. Treba bi bilo čim bolj zmanjšati nadaljnje škodljive vplive na naravno okolje, človekovi posegi v naravo pa bi morali biti bolj premišljeni in trajnostno usmerjeni.
Ključne besede: gorska letovišča, olimpijske igre, urbanizacija, francoski program Plan Neige, Sarajevo, Bjelašnica
Objavljeno v DiRROS: 01.08.2025; Ogledov: 411; Prenosov: 199
Celotno besedilo (857,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1490. |
