1431. |
1432. Mesta kot kraji in teme raziskav : kartiranje raziskovalnih grozdov po znanstvenih področjihMarjan Hočevar, Tomaž Bartol, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: V znanstvenih člankih se mesta običajno pojavljajo kot teme (predmeti ali akterji) ali kraji (območja, destinacije, lokacije in prostori) raziskav. Proučevanje splošnejših vzorcev je redkejše, saj se raziskave običajno osredotočajo na posamezna mesta. Avtorja z znanstvenim kartiranjem, ki temelji na podatkih bibliografske zbirke Scopus in programskem orodju za vizualizacijo Vosviewer, proučujeta objave, povezane z raziskavami mest, v znanstvenih revijah in na različnih tematskih področjih, da bi ugotovila, kako se različne funkcije mest odražajo v znanstvenih revijah. Za modele uporabita primerljiva glavna mesta držav članic Evropske unije (Berlin, Madrid, Rim in Varšavo). Izsledki kažejo zelo podobne vzorce pri vseh mestih, pri čemer so najpogostejše objave v nacionalnih in regionalnih revijah. Večina raziskav poteka na treh glavnih znanstvenih področjih: 1. v družboslovju in humanistiki, 2. v medicini in 3. v naravoslovju (okoljske vede, vede o Zemlji in drugih planetih ter biotehniške in biološke vede). Prvotno so prevladovale raziskave s področja medicine, v zadnjem času pa so najpogostejše družboslovne študije. Čeprav ugotovljena razmerja med znanstvenimi področji temeljijo na različnih revijah, so primerljiva za vsa mesta, na njihovi podlagi pa se lahko presojajo mesta podobne velikosti. Raziskava je bila opravljena tik pred izbruhom pandemije koronavirusne bolezni (covid-19), na podlagi njenih izsledkov pa bi lahko primerjali raziskovalne vzorce pred pandemijo in po njej, saj se bodo lahko raziskave, povezane z mesti, zaradi pandemije v prihodnosti spremenile.
Ključne besede: mesta, znanstveno kartiranje, raziskovalna področja, bibliometrija, vizualizacija
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 345; Prenosov: 199
 Celotno besedilo (682,76 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1433. Sistematična preureditev mestnih ulic : prilagajanje podnebnim spremembam z večfunkcionalnimi podnebno odzivnimi uličnimi vrtoviMarie-Therese Fallast, Sanela Pansinger, Gerald Krebs, Andreas Zobl, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Uvedba zelene infrastrukture je uveljavljen pristop k blaženju učinkov toplotnih otokov in poplav na mestnih območjih, saj lahko vpliva na pomembno znižanje lokalne temperature v mestu in zmanjšanje nevarnosti poplav. V članku je ulična krajina prepoznana kot pomembno območje posegov za prilagajanje podnebnim spremembam, pri čemer ti posegi temeljijo na zeleni infrastrukturi, ki omogoča prijetnejše okolje za človekovo aktivnost in mobilnost v mestih, hkrati pa je pomemben blažilec toplote. Avtorji predlagajo rešitev, ki združuje nekatere ključne prvine, ki bi bile lahko podlaga vsem prihodnjim oblikovalskim posegom v javni prostor (ulično krajino), in spodbuja ureditev mestnega okolja, ki se resnično odziva na podnebne spremembe. Te prvine vključujejo omejitev neprepustnih površin samo na nujna območja, decentralizirano gospodarjenje z vodo na podlagi deževnih vrtov, nezahtevno vzdrževanje, estetske zasaditve, ki krepijo biotsko raznovrstnost, in senzorsko spremljanje parametrov toplotnega udobja za izboljšanje ukrepov. Rešitev vključuje uporabo poceni senzorjev za zbiranje podatkov o toplotnem udobju, na podlagi katerih se lahko določijo območja mestnih toplotnih otokov. Predlagano je tudi odločevalsko orodje, ki temelji na geografskem informacijskem sistemu (GIS) in zbira podatke, kot so temperatura, stopnja prekritosti površja in poplavno tveganje ter podatki, ki se nanašajo na lokacijo komunalne infrastrukture, promet in prostorsko ureditev. Opisana je poskusna uporaba predlagane metodologije v okviru trajnega projekta prilagoditve podnebnim spremembam, ki ga financira avstrijska vlada.
Ključne besede: podnebne spremembe, mesta, javni prostor, senzorska tehnologija, digitalizacija, ulično odvodnjavanje, padavinske vode, gospodarjenje z vodami
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 428; Prenosov: 232
Celotno besedilo (371,50 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1434. Vodarski pogled na uvajanje modro-zelene infrastrukture v mestihMatej Radinja, Nataša Atanasova, Alma Zavodnik Lamovšek, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Modro-zelena infrastruktura (MZI) so naravni in polnaravni (zato zelena) decentralizirani sistemi, namenjeni upravljanju padavinskih voda (zato modra) v mestih, ki hkrati opravljajo zelo raznovrstne ekosistemske storitve. Razen v nekaj tujih mestih, kjer so že sprejeli strategije za njihovo sistematično uvedbo, je uvajanje MZI omejeno na zgolj posamezne osamljene primere. To še posebej velja za Slovenijo, kjer uporaba MZI še ni postala pravilo. Zaradi utečenih prostorskonačrtovalskih praks imamo v slovenskih mestih zadosten delež razmeroma enakomerno razporejenih zelenih površin, ki pa niso načrtovane po načelih MZI, zato njihova večfunkcionalnost z vidika voda ni izkoriščena. Ker upravljanje mestnega prostora in pripadajočih prvin spada pod okrilje več strok, nas je zanimala predvsem povezava med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda v mednarodnih strateških dokumentih in v slovenski zakonodaji. Na podlagi pregledane literature smo lahko sklenili, da je tovrstna povezava predvsem na mednarodni ravni, na nacionalni ravni pa je že šibkejša in je delovanje predvsem na izvedbeni ravni vezano na posamezne sektorje. V nadaljevanju so predstavljeni štirje primeri sistemskega uvajanja MZI v tujini: v Rotterdamu, Københavnu, v izbranih kitajskih mestih in v Filadelfiji, tem je skupno povezovanje med prostorskim načrtovanjem in upravljanjem voda pri načrtovanju MZI. Rezultati analize stanja so bili izhodišče za oblikovanje priporočil, s katerimi je mogoče preseči sektorsko upravljanje mestnega prostora in doseči celovitejše upravljanje voda v (slovenskih) mestih.
Ključne besede: trajnostni razvoj, prostorski razvoj, vodarstvo, prostorsko načrtovanje, urbana odvodnja, modro-zelena infrastruktura, podnebne spremembe
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 404; Prenosov: 226
Celotno besedilo (529,41 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1435. Izgubljeni potenciali kreativne urbane regeneracije : primer prestrukturiranja območja nekdanje Tobačne tovarne v LjubljaniMatjaž Uršič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Urbane kreativne dejavnosti so bile v tranzicijskem obdobju intenzivnih prostorskih in gospodarskih sprememb v Sloveniji pogosto predstavljene kot pomemben razvojni dejavnik, ki bo omogočil reurbanizacijo in revitalizacijo številnih območij opuščenih industrijskih dejavnosti. Pogosto so bili to razmeroma spontani, nenačrtovani procesi prostorskega in gospodarskega razvoja degradiranih območij, pri čemer so razni kreativni posamezniki in skupine po načelu od spodaj navzgor izvajali postopne revitalizacije nekdanjih industrijskih območij. Članek analizira vlogo kreativnih dejavnosti pri revitalizaciji degradiranih območij na podlagi razvoja mehkih (družbenih) dejavnikov ali socialnih mrež ali omrežij. Pri tem izpostavlja težavo, da lokalni organi in državni institucionalni akterji ne zaznavajo kreativnih socialnih mrež, nimajo ustreznega pristopa do njih ali jih premalo upoštevajo pri razvoju teh območij. Na podlagi polstrukturiranih intervjujev je predstavljen primer nekdanje Tobačne tovarne kot vzorčni primer postopnega kopičenja socialnega kapitala, vezanega na socialne mreže, ki pa se ob procesih novega gospodarsko-prostorskega prestrukturiranja območja dojema kot nepotreben element prenove.
Ključne besede: kreativne dejavnosti, degradirana območja, Tobačna tovarna
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 301; Prenosov: 185
Celotno besedilo (447,69 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1436. Sodelovanje javnosti v postsocialističnih mestih med stagnacijo in napredkom : primer Zagreba in LjubljaneAnđelina Svirčić Gotovac, Jelena Zlatar, Matej Nikšič, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sodelovanje javnosti pri urbanistični preobrazbi glavnega mesta je pomemben dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri presoji kakovosti demokracije v postsocialističnih državah. V članku avtorji obravnavajo procese sodelovanja javnosti pri taki preobrazbi v dveh postsocialističnih glavnih mestih: v Zagrebu in Ljubljani. Predstavljeni so izsledki izbranih študij primerov v obeh mestih (park Tabor in soseska BS 7 v Ljubljani ter Meštrovićev paviljon in park Savica v Zagrebu), poleg tega so izpostavljene podobnosti in razlike, ugotovljene na podlagi njihove primerjave. Izsledki raziskave iz let 2018 in 2019 kažejo dokaj nizko stopnjo sodelovanja javnosti v Zagrebu. V Ljubljani je bila navedena stopnja višja in tudi pravna podlaga zanjo je bila močnejša, opazna pa je bila delna odvisnost od političnih in gospodarskih dejavnikov. V obeh mestih je bilo sodelovanje javnosti v najbolj neposredni obliki pri aktivnostih nevladnih organizacij in civilnih pobud. Komunikacija med prebivalci in mestno upravo je bila slaba, kar ni spodbudno vplivalo na sodelovanje.
Ključne besede: mesta, sodelovanje, civilna družba, pobude, Zagreb, Ljubljana, primerjalna metoda
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 445; Prenosov: 219
Celotno besedilo (231,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1437. |
1438. Skupnost znanja in inovacij EIT Urbana mobilnost – prijetnejše in bolj trajnostno bivanje v evropskih mestih z uporabo inovativnih rešitev : more pleasant and sustainable living in European cities through innovative mobility solutionsAnja Ilenič, Alenka Mauko Pranjić, Darko Kokot, Ana Mladenovič, Mateja Košir, 2021, strokovni članek Ključne besede: urbana mobilnost, mesta, urbano okolje, trajnostni razvoj, urbani izzivi
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 430; Prenosov: 227
Celotno besedilo (156,61 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1439. |
1440. Vključujoči univerzitetni kampusi : vloga urbanističnega načrtovanja, arhitekturne kompozicije in funkcionalnih značilnostiPablo Campos, 2021, pregledni znanstveni članek Povzetek: V mednarodnem univerzitetnem okolju se ustvarjajo različne inovacije, med drugim tudi na področju oblikovanja vključujočih kampusov. V članku avtor proučuje ključne dejavnike prostorskega načrtovanja na urbanistični in arhitekturni ravni ter predstavi funkcionalna priporočila za oblikovanje kampusov, ki podpirajo dobro počutje in omogočajo kognitivni dostop osebam z intelektualno oviranostjo. Cilj je spodbuditi razvoj vključujočih okolij in okrepiti občutek pripadnosti kraju, pri čemer je poudarek na psihološkem in čustvenem zaznavanju univerzitetnega okolja. Avtor proučuje niz vključujočih načrtovalskih smernic in arhitekturnih tipologij, pri čemer se najprej osredotoči na dve zgodovinski univerzitetni prostorski paradigmi: križni hodnik in kampus. Nato proučuje rešitve, ki so lahko zgled za celostno načrtovanje kampusov in krepitev socialne vključenosti: učne skupnosti, razne tipologije prostorske kompozicije, človeško merilo, robove, naravo, estetiko in funkcionalne strategije. Na koncu predstavi, kako se lahko zadosti opisanim merilom, na podlagi česar se lahko kampusi bolj kakovostno načrtujejo in preobrazijo v vključujoča okolja, ob tem pa ponudi napotke za njihove izboljšave in prilagoditve najrazličnejšim uporabnikom.
Ključne besede: intelektualna oviranost, socialna vključenost, urbanistično načrtovanje, univerzitetni kampusi, arhitektura
Objavljeno v DiRROS: 05.08.2025; Ogledov: 358; Prenosov: 180
Celotno besedilo (263,37 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
