61. Pregled talnih lastnosti, ki vplivajo na poškodbe tal pri strojni sečnjiPrimož Bratun, Milan Kobal, 2018, pregledni znanstveni članek Povzetek: V prvem delu prispevka so predstavljene glavne vrste poškodb gozdnih tal: zbijanje tal, premeščanje tal ter nastanek kolesnic. V drugem delu prispevka so opisani dejavniki občutljivosti gozdnih tal za poškodbe, ki smo jih razdelili na primarne talne dejavnike (tekstura tal, organska snov tal, zrak v tleh, voda v tleh) ter sekundarne talne dejavnike (struktura tal, poroznost tal, gostota tal, prepustnost tal za vodo in zrak). Navedene so nekatere možnosti povečanja odpornosti gozdnih tal proti poškodbam. Pomembna faza strojne sečnje je načrtovanje dela. Zaradi heterogenosti gozdnih tal je nemogoče vnaprej natančno prostorsko opredeliti bolj in manj primerna delovišča za strojno sečnjo. Kot smiseln kriterij primernosti strojne sečnje na določenem rastišču predlagamo še sprejemljivo poškodovanost tal in sestoja % primeren kazalnik se zdi dovoljena globina kolesnic. Ključne besede: poškodbe gozdnih tal, strojna sečnja, organska snov, tekstura tal, voda v tleh Objavljeno v DiRROS: 20.06.2018; Ogledov: 3831; Prenosov: 810 Celotno besedilo (300,26 KB) |
62. Pregled uporabljenih metod modeliranja skalnih podorov v SlovenijiBarbara Žabota, Milan Kobal, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Skalni podori spadajo med najpogostejše naravne nesreče predvsem v gorskem svetu, saj jih je zaradi hipne sprožitve praktično nemogoče napovedati vnaprej, posledično pa predstavljajo pomembno grožnjo ljudem in njihovi infrastrukturi. Z različnimi prostorskimi modeli lahko učinkovito modeliramo območja proženja, premeščanja in odlaganja skalnih podorov in tako prepoznamo ključna ogrožena območja. V članku so predstavljene glavne skupine modelov modeliranja skalnih podorov ter njihova uporaba na območju Slovenije. Ključne besede: naravne nesreče, pobočni procesi, skalni podori, modeliranje, geografski informacijski sistemi Objavljeno v DiRROS: 07.03.2018; Ogledov: 3902; Prenosov: 821 Celotno besedilo (473,92 KB) |
63. Vpliv talnih lastnosti na pojavljanje zemeljskih plazov v SlovenijiČrt Šuštar, Milan Kobal, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na podlagi baze Uprave RS za zaščito in reševanje smo analizirali, kako različni talni dejavniki (globina, organska snov, tekstura, sposobnost tal za zadrževanje vode ter razred/tip tal) vplivajo na pojavljanje zemeljskih plazov v Sloveniji. Sloje smo analizirali v programskem okolju GIS. Na osnovi statističnega %2 testa homogenosti smo ugotovili statistično značilen vpliv vseh talnih lastnosti, vključenih v analizo. Glede na globino tal se plazovi statistično značilno pogosteje od pričakovanega pojavljajo na tleh, globine 0%70 cm, glede na povprečno organsko snov gornjega horizonta tal na slabo in srednje humoznih tleh, glede na teksturo tal v razredih srednje težkih ter srednje težkih in težkih tal, glede na efektivno poljsko kapaciteto pa v srednjem razredu (80%150 mm). V primeru talnih tipov smo ugotovili, da je matična podlaga eden izmed glavnih vplivnih dejavnikov. V prihodnje predlagamo uporabo analiziranih talnih dejavnikov pri izdelavi kart verjetnosti za pojavljanje zemeljskih plazov, ki bi bile podlaga za izločanje varovalnih gozdov, ki ščitijo pred zemeljskimi plazovi. Ključne besede: zemeljski plazovi, varovalni gozd, talni dejavniki, kataster zemeljskih plazov, pedološka karta Objavljeno v DiRROS: 13.02.2018; Ogledov: 3722; Prenosov: 744 Celotno besedilo (613,59 KB) |
64. RivLaBob : Odnos človek - bober v obvodni krajini na porečju KrkeMiha Robar, Gregor Senegačnik, Lea Hrastovšek, Luka Jernejčič, Blaž Rekanje, Klavdija Zupančič, Klemen Juršič, Miha Ogorelec, Rudi Kraševec, Rok Medved, Urša Fležar, Marija Černe, Milan Kobal, 2017, poljudni članek Ključne besede: bober, projekti, porečje reke Krke Objavljeno v DiRROS: 03.09.2017; Ogledov: 3784; Prenosov: 728 Celotno besedilo (140,01 KB) |
65. |
66. |
67. Digitalne ortofoto karte za kartiranje gozdnih sestojevMilan Hočevar, David Hladnik, Marko Kovač, 1994, izvirni znanstveni članek Povzetek: Napredek pri razvoju digitalne fotogrametrije ponuja nove možnosti tudi pri izdelavi gozdarskih tematskih kart. Prispevek opisuje razvoj fotointerpretacije in fotogrametrije v slovenskem gozdarstvu, tehnologijo izdelave ortofoto kart z osebnimi računalniki. Kvaliteta in pozicijska natančnost ortokart (5 do 6 m) dovoljujeta vključitev otofoto sestojne karte v gozdarski prostorski informacijski sistem. To je gozdarskemu strokovnjaku odličen pripomoček za odločanje na različnih področjih. Ključne besede: ortofotokarte, fotogrametrija, kartografija, gozdni sestoji, GIS Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4412; Prenosov: 1801 Celotno besedilo (1,56 MB) |
68. |
69. |
70. |