Digitalni repozitorij raziskovalnih organizacij Slovenije

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Na voljo sta dva načina iskanja: enostavno in napredno. Enostavno iskanje lahko zajema niz več besed iz naslova, povzetka, ključnih besed, celotnega besedila in avtorja, zaenkrat pa ne omogoča uporabe operatorjev iskanja. Napredno iskanje omogoča omejevanje števila rezultatov iskanja z vnosom iskalnih pojmov različnih kategorij v iskalna okna in uporabo logičnih operatorjev (IN, ALI ter IN NE). V rezultatih iskanja se izpišejo krajši zapisi podatkov o gradivu, ki vsebujejo različne povezave, ki omogočajo vpogled v podroben opis gradiva (povezava iz naslova) ali sprožijo novo iskanje (po avtorjih ali ključnih besedah).

Pomoč
Išči po:
Možnosti:
 


171 - 180 / 2000
Na začetekNa prejšnjo stran14151617181920212223Na naslednjo stranNa konec
171.
172.
Complementary detection strategies for circulating tumor cells in breast cancer: clinical implications of combining immunofluorescence and cytopathological staining
Tanja Jesenko, Cvetka Grašič-Kuhar, Živa Pišljar, Simona Miceska, Veronika Kloboves-Prevodnik, Maja Čemažar, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: Background: Circulating Tumor Cells (CTCs) serve as important biomarkers for disease monitoring and treatment response in patients with metastatic breast cancer. Their detection remains challenging because of their low abundance, phenotypic diversity and non-standardized mode of detection. Cytopathological Giemsa and Immunofluorescence (IF) staining can offer complementary approaches for CTC characterization. Giemsa staining enables assessment of cellular morphology, while IF allows for marker-specific identification, together providing a more comprehensive and accurate evaluation of CTCs. Methods: We developed an IF staining protocol with antibodies against Cytokeratin (CK), vimentin (VIM), and Cluster of Differentiation 45 (CD45) to distinguish epithelial, mesenchymal, hybrid and hematopoietic cells for CTC detection and characterization and compared it with cytopathologic method of detection via Giemsa staining with regard to CTC detection rates and morphological detail. Results: Study was performed on the samples of 29 heavily pretreated patients with metastatic breast cancer (median duration of metastatic disease 19.4 months). Giemsa staining enabled the detection of a higher number of CTCs compared to our IF protocol. Lower detection rate was potentially due to the loss of fragile or loosely adherent cells during methanol fixation and IF staining. Additionally, in IF-stained samples, some CTCs presented faint nuclear signals, potentially impairing their recognition. The IF staining supported the identity of CTCs detected on Giemsa-stained slides by employing a three-color antibody panel-based approach and allowed detailed phenotypic discrimination and structural analysis of CTCs, including the identification of a distinctive CK polarization pattern suggestive of a transitional state during intravasation. Conclusion: Giemsa and IF may thus be complementary rather than mutually exclusive and relying on a single detection approach could underestimate the true CTC burden. An integrative strategy combining both techniques may offer a more comprehensive view of CTC populations in metastatic breast cancer, thereby enhancing diagnostic precision.
Ključne besede: biomarkers, breast cancer, circulating tumor cells, cytopathological detection
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 98; Prenosov: 24
URL Povezava na datoteko

173.
174.
Assessing the impact of waste co-incineration at the Anhovo cement plant (Slovenia) on the regional cancer burden*
Vesna Zadnik, Mojca Birk, Teja Oblak, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, Katarina Lokar, Ana Mihor, Nika Bric, Miran Mlakar, Amela Duratović Konjević, Tina Žagar, 2025, izvirni znanstveni članek

Povzetek: This epidemiological study aims to assess the cancer risk potentially associated with environmental exposure resulting from cement production and waste co-incineration at the Anhovo cement plant in Western Slovenia and to develop a strong and reliable methodological framework for the long-term surveillance of environmentally related cancer risks in small geographical areas. Materials and methods We integrated all the available data sources: cancer cases from the population-based Slovenian Cancer Registry; background population; and available measurements on exposure to air PM10 particles and chromium (Cr) in the soil in the municipality of Kanal and the wider Goriška region. Relative risks of cancer in small geographical areas were estimated using Bayesian hierarchical spatial models and the population attributable fractions of the modelled risk factors were calculated. The point source analysis compared the cancer risk near the cement plant to that in more distant areas. Results The analysis did not reveal any excess cancer incidence in the area of the Anhovo cement plant or an association with the PM10 particles and Cr in the soil. The incidence of mesothelioma remains high in the region, but stable in the last two decades. Conclusions In view of the environmental pollution caused by either historical cement production or the potential impact of current waste co-incineration activities in Kanal, we strongly recommend that a follow-up epidemiological study be carried out in the next 10 to 20 years. The methodological framework established in the present study provides a foundation for the ongoing surveillance of the cancer burden in the region.
Ključne besede: cancer incidence, environmental exposure, cancer data
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 63; Prenosov: 0

175.
Načrtovanje komunikacijske strategije za obstoječi in nove presejalne programe za raka v Sloveniji
Sara Atanasova, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Povzetek: Slovenija se sooča z načrtovanimi spremembami v obstoječem Državnem programu zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb materničnega vratu (ZORA) ter s pripravo novih organiziranih presejalnih programov za raka prostate (PETER) in pljučnega raka (LUKA). Uvajanje sprememb na področju presejalnih programov za raka predstavlja kompleksen javnozdravstveni izziv, ki zahteva premišljeno komunikacijsko podporo. Brez ustrezno zasnovane komunikacijske strategije obstaja tveganje neustreznega razumevanja sprememb, nizke udeležbe ciljnih populacij ter pomanjkanja podpore med zdravstvenimi delavci in drugimi deležniki. Namen prispevka je osvetliti ključne korake pri načrtovanju komunikacijske strategije, kot so situacijska analiza in analiza deležnikov, opredelitev strateških ciljev, identifikacija ciljnih skupin in segmentacija populacije oz. občinstva, oblikovanje glavnih sporočil in stališč, identifikacija ključnih komunikacijskih kanalov in strateških pristopov, načrtovanje implementacije strategije, evalvacija in merjenje učinkovitosti strategije. Prispevek obravnava, kako lahko raziskave in empirični podatki služijo kot temelj za oblikovanje ciljno usmerjenih strategij, ki bodo učin- kovito podprle spremembe v omenjenih presejalnih programih. Projekt Cancer screening awareness in Slovenia – Communication strategy, ki ga financira Mednarodna agencija za raziskovanje raka, bo s kvalitativnimi in kvantitativnimi raziskavami zagotovil vpoglede v zaznave in stališča ciljnih populacij in zdravstvenih strokovnjakov. Na tej osnovi bodo oblikovana priporočila za komunikacijske strategije, prilagojene posameznim presejalnim programom, kar bo lahko prispevalo k njihovi večji legitimnosti, sprejetosti in dolgoročni trajnosti.
Ključne besede: komuniciranje, komunikacijska strategija
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 64; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (112,04 KB)

176.
177.
Vloga družinskega zdravnika v presejalnih programih
Danica Rotar-Pavlič, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: družinski zdravnik, presejanje za raka, družinska medicina
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 76; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (74,77 KB)

178.
Projekt Peter : presejanje za raka prostate
Janka Čarman, Blaž Grošelj, Urška Ivanuš, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak prostate, presejalni programi, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 81; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (273,90 KB)

179.
180.
Presejalni program Zora prvih 20 let – kje smo in kam gremo
Urška Ivanuš, Tine Jerman, Mojca Florjančič, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: rak materničnega vratu, presejalni programi, onkologija
Objavljeno v DiRROS: 05.12.2025; Ogledov: 93; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (761,25 KB)

Iskanje izvedeno v 0.87 sek.
Na vrh