1501. |
1502. |
1503. Raziskava vpliva mestnih zelenih površin na dobro počutje v PrištiniVisar Hoxha, Binak Beqaj, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku je na podlagi kvantitativnega pristopa obravnavan vpliv mestnih zelenih površin na človekovo dobro počutje v Prištini na Kosovu. Z analizo glavnih komponent in regresijsko analizo so bili analizirani podatki 384 anketirancev, izbranih s stratificiranim naključnim vzorčenjem. Izsledki so pokazali, da so kakovost in estetska privlačnost zelenih površin ter povezanost s skupnostjo ključni napovedniki dobrega počutja, kar izpostavlja pomen dobro vzdrževanih in vizualno privlačnih zelenih prostorov, ki spodbujajo družbene stike. Dejavniki, kot so dostopnost, razpoložljivost, opremljenost, funkcionalnost in varnost zelenih površin, pa niso pokazali večjega vpliva na dobro počutje, kar je najverjetneje posledica izzivov, s katerimi se na tem področju spopada Priština. Za krepitev človekovega dobrega počutja v mestu bi morali oblikovalci politik dati prednost kakovostnim in vključujočim zelenim površinam, ki omogočajo družbeno povezovanje ter hkrati odpravljajo prostorske neenakosti in vrzeli v upravljanju.
Ključne besede: mestne zelene površine, dobro počutje, dostopnost, povezanost s skupnostjo, Priština
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 444; Prenosov: 215
 Celotno besedilo (2,94 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1504. Zagotavljanje dostopnosti za pešce z vključujočim načrtovanjem in sodelovanjem skupnostiDewi Junita Koesoemawati, Akhmad Hasanuddin, Fidyasari Kusuma Putri, Teguh Hadi Priyono, Sebastiana Viphindrartin, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Na mnogih območjih v razvoju še vedno primanjkuje vključujoče infrastrukture za pešce, ki bi invalidnim posameznikom omogočala mobilnost in samostojnost. Članek se osredotoča na regijo Jember v Indoneziji, kjer ovire, kot so ozki pločniki, poškodovane površine in to, da ni multisenzoričnih navigacijskih orodij, še naprej otežujejo dostop invalidnim osebam. Avtorji so izvedli kvalitativno raziskavo, ki je vključevala spletni vprašalnik, fokusne skupine, terenske oglede in pregled literature. Z navedenimi mešanimi metodami so opredelili dejanske izzive uporabnikov in določili lokalne načrtovalske preference na podlagi primerjave z globalnimi standardi dostopnosti. Ugotovili so, da se ovire, ki zmanjšujejo dostopnost, delijo v dve glavni kategoriji: fizične in strukturne ter čustvene in psihosocialne. Izsledki raziskave so izpostavili potrebo po multisenzoričnih infrastrukturnih prvinah (npr. oznake v brajici, zvočni indikatorji in talne taktilne oznake), ki upoštevajo lokalno okolje. V članku so predstavljena načrtovalska priporočila, ki v smislu glokalizacije združujejo primere globalnih dobrih praks z lokalnimi antropometričnimi in kulturnimi značilnostmi. Z vključevanjem mnenj uporabnikov v načrtovalski proces in prilagoditvijo mednarodnih načel regionalnim razmeram predstavljena raziskava metodološko in konceptualno prispeva k razpravam o vključujočem urbanističnem načrtovanju, zlasti na slabo raziskanih območjih, kot je globalni jug.
Ključne besede: invalidnost, mobilnost, glokalizacija, vključujoče načrtovanje, kvalitativni raziskovalni pristop, urbanizem, regija Jember, Indonezija
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 441; Prenosov: 224
Celotno besedilo (1,96 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1505. Vpliv prostorskih poudarkov na zaznavanje varnosti v mestu : primer soseske Balat v IstanbuluElifsu Şahin, Eren Kürkçüoğlu, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Mesta z izrazitimi prostorskimi poudarki uporabnikom omogočajo učinkovito orientacijo in prijetnejšo izkušnjo ter jim dajejo večji občutek varnosti. Avtorja sta v članku proučevala vpliv prostorskih poudarkov na gibanje in orientacijo pešcev ter njihovo povezavo z zaznavanjem varnosti v mestu. Za raziskavo sta izbrala sosesko Balat v Istanbulu, ki ima veliko prostorskih poudarkov, hkrati pa so v njej objekti in prostori, ki vplivajo na negativno zaznavanje varnosti. Na podlagi pregleda literature s področij prostorskih poudarkov in varnosti v prostoru, ki sta ga dopolnila s terenskimi opazovanji, sta opravila raziskavo s 110 posamezniki, v kateri sta analizirala njihovo izbiro poti na podlagi prostorskih poudarkov in njihov občutek varnosti na teh poteh. Izsledki so pokazali, da imajo ulice z večjim številom prostorskih poudarkov in tiste z višjo stopnjo privlačnosti pomembno vlogo pri orientaciji v prostoru. Poleg tega je raziskava pokazala povezavo med prostorskimi poudarki in zaznavanjem varnosti v prostoru, ki nakazuje, da uporabniki ulice z več izrazitimi prostorskimi poudarki dojemajo kot varnejše.
Ključne besede: prostorski poudarki, orientacija v prostoru, zaznavanje prostora, varnost v mestu, Balat, Istanbul
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 428; Prenosov: 223
Celotno besedilo (8,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1506. |
1507. Arhitektura kot odločilni dejavnik oblikovanja identitete mesta : študija primera kazahstanskega mesta AlmatyGulnarа Abdrassilova, Laura Aukhadiyeva, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: V članku so opredeljeni dejavniki, ki odločilno prispevajo k oblikovanju identitete mesta. Predstavljeni so izsledki raziskave, v kateri sta avtorici proučevali načine izražanja identitete na primeru Almatyja, največjega urbanega območja v Kazahstanu. Na podlagi analize javnega mnenja sta določili dejavnike, ki vplivajo na oblikovanje identitete Almatyja. Izsledki njune raziskave so pokazali, da je sodobna arhitektura pomembna za ohranjanje in izražanje identitete mesta in regije, ki posledično privabljata naložbe in turiste. Zaradi globalizacije je danes težje kot kdaj koli prej ugotavljati in ohranjati identiteto mest in regij. Proučevanje vprašanj, povezanih z identiteto, je pomembno, saj se na podlagi izsledkov raziskav lahko oblikujejo strategije za družbenokulturno in gospodarsko preobrazbo mest.
Ključne besede: sodobna arhitektura, identiteta mesta, dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje identitete, regionalna arhitektura, Almaty
Objavljeno v DiRROS: 31.07.2025; Ogledov: 420; Prenosov: 238
Celotno besedilo (6,26 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1508. Mycelial communities associated with Ostrya carpinifolia, Quercus pubescens and Pinus nigra in a patchy Sub-Mediterranean Karst woodlandTanja Mrak, Philip Alan Brailey-Crane, Nataša Šibanc, Tijana Martinović, Jožica Gričar, Hojka Kraigher, 2025, izvirni znanstveni članek Povzetek: Common mycorrhizal networks of ectomycorrhizal (EcM) fungi could be of great benefit to trees growing in the shallow soils of Sub-Mediterranean Karst ecosystems, potentially playing a crucial role in the survival of trees in this harsh environment. The first step to confirm the existence of such networks is to assess the extent and nature of symbiont sharing in the mycelial community. To address this question, we incubated in-growth mesh bags under the native Ostrya carpinifolia and Quercus pubescens, and the non-native Pinus nigra, over two consecutive years. In Q. pubescens and P. nigra, but not in O. carpinifolia, mycelium production was significantly higher in the year with higher spring precipitation, indicating the influence of climatic conditions, but also the identity of the host tree. We observed a complex interaction between tree species and sampling year in structuring the composition and diversity of mycelial communities. Local environmental conditions contributed additionally and were responsible for 21.46% of the community variation between samples. Although ~ 70% of fungal operational taxonomic units were shared across the studied tree species, distinct community compositions emerged, emphasizing the role of host tree specificity. Q. pubescens exhibited greater stability in EcM richness between sampling years, whereas P. nigra showed lower EcM richness, likely due to limited availability of compatible fungi and reliance on introduced fungal partners. Additionally, differences in EcM fungal exploration strategies were observed. O. carpinifolia and Q. pubescens mainly hosted non-specific EcM fungi with short distance exploration types. In contrast, EcM fungi of P. nigra had higher spatial spread, and were predominantly conifer specific. Overall, our results emphasize the importance of host specificity, soil parameters, spatial proximity, and climatic variability for the structuring of mycelial communities in fragmented forests.
Ključne besede: ectomycorrhizal fungi, mesh bags, exploration strategies, hop-hornbeam, Pubescent oak, European black pine
Objavljeno v DiRROS: 30.07.2025; Ogledov: 408; Prenosov: 282
Celotno besedilo (2,74 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1509. |
1510. |
