1821. Ob spominih Francija Heinriharja o bojih za severno mejoIvo Jevnikar, 2020, pregledni znanstveni članek Povzetek: Predvojni podjetnik Franc (Franci) Heinrihar ml. (1897–1988)
je v emigraciji v Bocnu (na Južnem Tirolskem) leta 1970 napisal
kratke, a podrobne in kritične spomine na udeležbo v bojih za
severno mejo v letih 1918 in 1919. Z bratom Vinkom je bil na čelu
prve skupine 19 prostovoljcev, ki so prešli Karavanke. V spremni
besedi in opombah pa so med drugim podatki o avtorju, ki je bil
med vojno v štabu slovenskih četnikov kot finančni poverjenik,
in njegovi družini.
Ključne besede: Franc Heinrihar ml., Alfred Lavrič, Lojze Ude, zgodovina, prva svetovna vojna, boji za severno mejo, Koroška, koroški plebiscit, slovenski četniki, spomini, biografije, 1918/1919
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 391; Prenosov: 143
 Celotno besedilo (1,67 MB) |
1822. Franc Jeza v TrstuIvo Jevnikar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Članek na podlagi literature in pričevanj razčlenjuje življenjsko
pot Franca Jeze (1916–1984), pisatelja, publicista in borca za
samostojno ter demokratično Slovenijo. Ta krščanski socialist,
sodelavec OF in nekdanji taboriščnik je po drugi svetovni vojni
zapustil tedanjo Jugoslavijo in se za stalno naselil v Trstu. V
prispevku je obravnavano njegovo življenje od prebega v Italijo
jeseni 1948 do smrti v Trstu 20. januarja 1984. Jeza ni bil italijanski državljan in ni imel stalne službe, zato se je težko preživljal,
zlasti kot zunanji sodelavec Radia Trst A in tednika Novi list,
razvil pa je izjemno publicistično delo kot urednik, kritik, kronist, prevajalec, a tudi kot izvirni leposlovni avtor. V javno zavest
pa se je najbolj vtisnilo njegovo zavzemanje za demokratično in
neodvisno Slovenijo.
Ključne besede: Franc Jeza, samostojna slovenskega država, Trst, Udba – jugoslovanska tajna politična policija, Slovenci v
Trstu
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 373; Prenosov: 132
Celotno besedilo (3,11 MB) |
1823. Življenje kralja Petra II. Karađorđevića po drugi svetovni vojni v luči ohranjenih britanskih dokumentovBlaž Torkar, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek na podlagi analize britanskih arhivskih dokumentov
in objavljene znanstvene literature obravnava življenje jugoslovanskega kralja Petra II. Karađorđevića po drugi svetovni vojni.
Leta 1945 so bile kralju Petru II. odvzete vse vladarske pravice in
jugoslovanski monarh se je znašel v izgnanstvu. S svojo družino
je živel v Veliki Britaniji in Franciji, zadnja leta življenja pa je
preživel v ZDA. Prva leta življenja v izgnanstvu je opozarjal,
da se v Jugoslaviji izvaja komunistična diktatura in upal, da bo
prišlo do spremembe oblasti in njegove vrnitve v domovino. Kraljevo povojno življenje so zaznamovale tudi težave v zasebnem življenju in predvsem finančne težave. Ves čas si je prizadeval
poenotiti srbske emigrantske organizacije in shizmo, ki je nastala
v srbski pravoslavni cerkvi. Po hudi bolezni je leta 1970 umrl in
bil pokopan v Cerkvi sv. Save v Libertyvillu, nedaleč od Chicaga.
Leta 2013 so posmrtne ostanke Petra II. Karađorđevića in njegove družine pokopali v kraljevi grobnici v cerkvi Sv. Jurija na
Oplencu v Srbiji.
Ključne besede: Karađorđevići, kralj Peter II., jugoslovanska
emigrantska vlada, Tito, Jugoslavija, Velika Britanija, monarhija
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 136
Celotno besedilo (3,10 MB) |
1824. "V imenu narodov Jugoslavije!" : procesi pred vojaškimi sodišči poleti 1945Mateja Čoh Kladnik, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Po koncu druge svetovne vojne maja 1945 so se v Sloveniji začeli
prvi procesi pred vojaškimi sodišči, na katerih so bili med obsojenimi večinoma civilisti in zelo malo vojaških oseb. Sodišča
so bila organizirana ter so sodila in izrekala kazni na podlagi
Uredbe o vojaških sodiščih iz maja 1944. Postopki so bili hitri
in kratki. Vojaška sodišča so obsodila največ civilistov, ki so bili
obtoženi, da so med vojno sodelovali z okupatorji in delovali
proti partizanskemu gibanju, ker so (oziroma naj bi) bili člani
okupatorjevih političnih organizacij in vojaških formacij; posebej
veliko je bilo procesov zaradi članstva v Kulturbundu. Potekali
so tudi sodni procesi proti nemškim in slovenskim podjetnikom
ter lastnikom denarnih zavodov in procesi proti vojaškim osebam
– pripadnikom Slovenskega domobranstva, ki so jim sodili v
taboriščih Šentvid in Teharje.
Ključne besede: vojaško sodstvo, Uredba o vojaških sodiščih, kazenski sodni procesi, procesi proti pripadnikom Slovenskega domobranstva, poletje 1945
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 320; Prenosov: 132
Celotno besedilo (3,13 MB) |
1825. Slučaj Gornja Toponica: O ponekim detaljima iz istorije srpsko-slovenačke bliskosti tokom Drugog svetskog rata ili o Srbima barbarimaZoran M. Jovanović, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava pripadnike slovenskega naroda – približno
trideset jih je bilo – s hudimi psihiatričnimi motnjami, ki so jih
nacisti poleti 1941 kolektivno preselili iz Slovenije (torej z območja
nekdanje Dravske banovine) v Srbijo. To se je dogajalo v okviru
projekta, s katerim je bilo v okupirano/kvizlinško Srbijo deportiranih od 12.000 do 15.000 Slovenk in Slovencev. Izgnanci, ki so
predmet obravnave tega prispevka, so bili v Srbiji skrbno sprejeti in
nato poslani v bolnišnico za psihiatrične bolezni v Gornji Toponici
pri Nišu, za razliko od rojakov s podobnimi boleznimi, ki so jih
Nemci evtanazirali kmalu po okupaciji Slovenije. Študija temelji
na doslej neznanih arhivih, hkrati pa priča o drugem segmentu
raznolike medsebojne bližine srbskega in slovenskega naroda med
drugo svetovno vojno, ki se nista afirmirala, ker sta bila proti
prevladujočim ideološkim, nacionalnim in verskim matricam.
Ključne besede: druga svetovna vojna, slovensko-srbski odnosi, skrb za psihiatrične bolnike, Gornja Toponica pri Nišu, Neodvisna država Hrvaška (NDH)
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 389; Prenosov: 146
Celotno besedilo (3,13 MB) |
1826. Nemški pogledi na vzroke razkola med Nemci in SlovenciValentin Areh, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sredi 19. stoletja lahko zaznamo prva razhajanja med nemškimi
in slovenskimi politiki, ki so bila posledica različnih nacionalnih interesov. Razkol obeh taborov v 60. letih 19. stoletja pa
se ni začel iz nacionalnih vzgibov, ampak iz političnih, zaradi
antagonizma slovenskih konservativcev in nemških liberalcev.
Kasneje je politični spor prerasel v narodnostno nasprotovanje.
Pričevanja Nemcev, ki so živeli v času razkola na Slovenskem
kažejo, da so v boju za nacionalne ideje tako kot Slovenci izhajali iz istega stališča in se zato enako odzivali. Oboji so trdili,
da je njihov narod ogrožen in da mu grozi asimilacija. Nemško
nasprotovanje slovenskemu nacionalnemu gibanju je temeljilo
tudi na strahu nemških politikov pred izgubo vodilnega položaja
v deželah z večinsko slovenskim prebivalstvom.
Ključne besede: politična zgodovina, narodna gibanja, Nemci, Slovenci, 19. st., liberalci, konservativci, mediji, nacionalizem
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 323; Prenosov: 145
Celotno besedilo (3,01 MB) |
1827. Prisvajanje javnega prostora na Primorskem med 1943 in 1945Matic Batič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Razprava obravnava procese idejno zaznamovanih posegov v
javni prostor na Primorskem v času od kapitulacije Kraljevine
Italije septembra 1943 do konca druge svetovne vojne v Evropi.
V kaotičnih razmerah po razpadu italijanskega upravnega in
vojaškega aparata v regiji so na tem območju skušale svojo oblast
vzpostaviti različne države in politično-vojaške skupine. Ne glede
na siceršnje razlike je vsem bilo skupno, da so svojo oblast skušale
uveljavljati ne le v upravnem in vojaškem smislu, temveč tudi
preko simbolne legitimacije lastnih oblastnih zahtev. Tovrstna
prizadevanja so vključevala tudi procese ideološko obarvanega
preoblikovanja javnega prostora, ki so se odražali v rušenju
spomenikov, preimenovanju ulic in trgov, pisanju propagandnih
javnih napisov ipd. Kulturna krajina je tako postala prostor za izražanje konkurenčnih ideologij in oblastnih zahtev. Razprava
analizira osnovne značilnosti prostorskih politik različnih strani,
pa tudi ozadja najpomembnejših konkretnih posegov v prostor.
Ključne besede: druga svetovna vojna, Primorska, prostorske
politike, kulturna krajina, propaganda
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 369; Prenosov: 124
Celotno besedilo (3,09 MB) |
1828. Ruski emigranti v Jugoslaviji med sovjetskimi obveščevalci in jugoslovansko tajno policijoŽeljko Oset, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava sodelovanje in tekmovanje med sovjetskim
in jugoslovanskim varnostnim aparatom v Jugoslaviji na plečih
ruskih emigrantov v Jugoslaviji od prihoda Rdeče armade v
Jugoslavijo do sredine petdesetih let 20. stoletja. Ozna se je
razvila pod sovjetskim vplivom, ki se je dodatno okrepil med
prisotnostjo sovjetskih svetovalcev in Rdeče armade v Jugoslaviji.
Pod sovjetskim vplivom je Ozna vzpostavila pogoje za prevzem
države za »sovjetizacijo« Jugoslavije, kakršno je SMERŠ dosegel
v vzhodnoevropskih državah. Sovjetske oblasti, ki niso imele
vpogleda v jugoslovansko družbo izven kroga komunističnih
politikov, so primanjkljaj poskušale nadomestiti z oblikovanjem
obveščevalne mreže v Jugoslaviji, v katero so vključile ruske emigrante. Jugoslovanska Udba je razkrila sovjetsko obveščevalno
dejavnost. Sovjetski in jugoslovanski obveščevalci so izkoriščali
nerešen status ruskih emigrantov v Jugoslaviji za obveščevalno
delo. Prispevek temeljni na dostopnih poročilih in analizah Udbe
iz poznih štiridesetih in petdesetih let 20. stoletja.
Ključne besede: Ruski emigranti, Jugoslavija, SMERŠ, Ozna, Udba
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 278; Prenosov: 130
Celotno besedilo (3,05 MB) |
1829. Italijansko nasilje na območju Bloške planote, 1941-1943Mirjam Dujo Jurjevčič, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek obravnava čas italijanske okupacije (od aprila 1941
do septembra 1943) na Bloški planoti, tj. na območju nekdanje
in današnje Občine Bloke. Bloško planoto je aprila 1941 zasedel
italijanski okupator in povzročil največje število smrtnih žrtev
med drugo svetovno vojno na obravnavanem območju, to je
triindvajset odstotkov vseh žrtev, med njimi pa so prevladovale
civilne žrtve. V prispevku so predstavljeni posamezni primeri
nasilja in smrtne žrtve, ki jih je povzročila italijanska vojska.
Najhujše nasilje se je dogajalo v času italijanske ofenzive julija
in avgusta 1942, ko so množično streljali ljudi, izganjali prebivalstvo v internacijo, požigali in ropali premoženje. Na kratko je
predstavljen tudi nastanek in delovanje vaških straž na Blokah
pod italijanskim vojaškim poveljstvom.
Ključne besede: 1941-1943, Bloška planota, italijanska okupacija, italijansko nasilje, internacija, represalije
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 320; Prenosov: 124
Celotno besedilo (3,37 MB) |
1830. Rim 45 pr. Kr., Milano 395 po Kr., Metlika 1999 po Kr. : neprijetnost in nujnost spomina na državljansko vojnoAleš Maver, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: V prispevku so obravnavani trije zgledi javnega obeleževanja
zmage v državljanski vojni, eden iz sodobne Slovenije in dva iz
antike. Izhodišče je odločitev metliškega občinskega sveta iz leta
1999, da 26. november ponovno uveljavi kot občinski praznik,
čeprav je povezan z zmago partizanov pod komunističnim
vodstvom v državljanskem spopadu med Slovenci. V besedilu
je predstavljeno raziskovanje vzrokov za izpostavljanje uspehov
v spopadih s sodržavljani skozi različna zgodovinska obdobja.
Razmeroma jasno je, da sta tako komunistična zmaga v državljanski vojni na Slovenskem med drugo svetovno vojno kot Cezarjeva zmaga v državljanski vojni v 1. stoletju pr. Kr. odločilno vplivali na oblikovanje razmerij v obeh skupnostih (slovenski in
rimski). Zmagovalci so hoteli v obeh primerih to jasno ponavzočiti skupnosti v celoti, še zlasti pa privržencem poražene strani.
Ključne besede: zgodovina, državljanska vojna, triumf, spomini, Suhor, antika
Objavljeno v DiRROS: 26.06.2025; Ogledov: 275; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,70 MB) |
