1271. Dejavniki, ki vplivajo na lokacijo manjših in srednje velikih podjetij v predmestju : primer metropolitanskega območja mest Gdansk, Gdynia in SopotJustyna Martyniuk-Pęczek, Olga Martyniuk, Anna Gierusz, Grzegorz Pęczek, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi pomembne vloge manjših in srednje velikih podjetij (MSP) v evropskem gospodarstvu je ključno ustrezno poznavanje različnih dejavnikov, ki vplivajo na izbiro njihove lokacije. Kljub temu je v teoretičnih in empiričnih raziskavah industrijskih lokacij in urbanističnega načrtovanja velikost podjetij pogosto spregledana. V članku avtorji proučujejo kraj stalnega prebivališča kot dejavnik, ki spodbuja razvoj MSP v predmestjih. To smer razvoja potrjuje tudi multidisciplinarna raziskava, ki so jo izvedli na metropolitanskem območju mest Gdansk, Gdynia in Sopot. Dejavnike, ki vplivajo na lokacijo MSP na predmestnih območjih, so določili z anketo, ki so jo izvedli v 251 podjetjih v 7 občinah z najvišjo stopnjo suburbanizacije na proučevanem metropolitanskem območju. Raziskava je potrdila, da je za občine, v katerih potekajo najintenzivnejši procesi suburbanizacije, značilna višja stopnja poslovne dejavnosti. Lastniki podjetij odločitve o lokaciji podjetja večinoma sprejemajo v skladu z načeli vedenjske teorije. To pomeni, da pri svojih odločitvah pogosteje upoštevajo osebne dejavnike kot stroške ali povpraševanje. Zanje so najpomembnejši dejavniki življenjske razmere, kakovost javnega prostora, izobrazba in zdravstvo.
Ključne besede: podjetništvo, suburbanizacija, Poljska, predmestja
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 410; Prenosov: 194
 Celotno besedilo (1,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1272. Vodilne evropske trajnostne soseske : ključna načela in procesiPrimož Medved, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih letih je vse več lokalnih projektov trajnostne urbane preobrazbe pogosto definiranih kot trajnostne soseske. Te so opisane kot "poskusi na področju urbanega trajnostnega razvoja", ki bi lahko dali konkretne odgovore na mnoge izzive, s katerimi se srečujejo današnja mesta oziroma družba. Namen tega članka je raziskati načrtovalski proces in razvoj dveh vodilnih primerov trajnostnih sosesk, pri katerih sta bili uporabljeni različni strategiji začetne implementacije: pristop "od zgoraj navzdol" v soseski Western Harbour (Malmö) in participatorni pristop "od spodaj navzgor" v soseski Vauban (Freiburg). Cilj članka je proučiti, kako je začetni implementacijski pristop pri trajnostni urbani prenovi vplival na urbanistično načrtovanje, socialno vzdržnost in lokalno upravljanje sosesk. Raziskava se osredotoča tudi na to, kako sta soseski vplivali oziroma prenesli "trajnostne urbane rešitve" v druge urbane kontekste.
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 355; Prenosov: 193
Celotno besedilo (787,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1273. Okoljska estetika Sarajeva : mesto, ki ga oblikujejo spominiErna Husukić, Emina Zejnilović, 2017, pregledni znanstveni članek Povzetek: V članku avtorici obravnavata estetsko posebnost zdajšnjega Sarajeva in pokažeta, kako čas ustvarja družbeni odziv na vizualno kakovost prostora. Ob upoštevanju preobrazbe mestne krajine z vidika preoblikovanja identitete povojnega Sarajeva proučujeta senzorični stik ljudi z mestnim okoljem v povezavi s travmatičnimi dogodki in spreminjajočo se realnostjo, ki jo vsiljuje globalizacija. Njuna hipoteza je, da okoljsko estetiko povojnih mest določa travmatični spomin na fizično in socialno uničenje. Raziskava daje vpogled v različne teoretične razprave o spremembah vizualnega jezika in estetske kakovosti mestnega prostora v povojnem Sarajevu ter predstavi pojem urbanega spomina in njegovo vlogo pri oblikovanju estetske izkušnje v povojnih mestih. Končne ugotovitve kažejo, da lahko arhitekturni ostanki ali razvaline v mestnem tkivu namesto nestabilnih enot postanejo gonilo kontinuitete. Avtorici na koncu sprejmeta nedokončanost v prostoru kot pozitivno vrednoto in odstira nov pogled na igrivo eksperimentiranje, ki lahko izboljša estetsko izkušnjo toge in monotone mestne podobe.
Ključne besede: estetska izkušnja, vrednotena percepcija, urbani spomin, vizualni jezik mesta
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 395; Prenosov: 175
Celotno besedilo (427,25 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1274. Tri prvine konstrukcije prostorske identitete v soseskah Mađir v Banjaluki (Bosna in Hercegovina) in Ilsvika v Trondheimu (Norveška)Igor Kuvač, Markus Schwai, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Sodobni svet je priča hitri urbanizaciji, povečevanju števila mestnega prebivalstva, stalni rasti mest in gradnji novih sosesk. Slednjim pogosto primanjkuje prvin lastne identitete z vidika kraja in ljudi, ki tam živijo, zato jih je treba ustvariti skupaj s fizično in naravno strukturo kraja ter kulturno identiteto ljudi. Konstrukcija prostorske identitete je v članku z metodo kvalitativne analize obravnavana na podlagi primera dveh "novih" mestnih sosesk: soseske Mađir v bosanski Banjaluki in soseske Ilsvika v norveškem Trondheimu. Avtorja ju primerjata na podlagi modela trikotnika, ki vključuje tri prvine konstrukcije identitete kot tri točke analize: a) prostorski kontekst, b) sodelovanje pri načrtovanju in gradnji ter c) dogajanje v kraju. Med obema kulturnima kontekstoma in načinoma konstrukcije prostorske identitete so podobnosti in razlike. Raziskava je pokazala vsesplošen pomen obravnavanega pojava, pri čemer proces lahko izboljšamo z uporabo pozitivnih izkušenj drugih, ki jih prilagodimo posameznemu okolju. Zaradi pomembnosti in medsebojne povezave treh prvin, vključenih v konstrukcijo prostorske identitete, bi jih bilo treba uskladiti na vseh stopnjah razvoja.
Ključne besede: prvine konstrukcije, prostorska identiteta, nove soseske
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 493; Prenosov: 203
Celotno besedilo (445,24 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1275. |
1276. |
1277. Skrb vzbujajoče spremembe v mobilnosti mladih : primer osnovnošolcev v Novem mestuAljaž Plevnik, Mojca Balant, Luka Mladenovič, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Tema prispevka so potovalne navade mladih v Sloveniji v zadnjih tridesetih letih in poskus pojasnitve razlogov za njihove popolnoma spremenjene potovalne vzorce. V prispevku se osredotočamo na potovalne navade osnovnošolcev, ki so posebna skupina udeležencev v prometu in uporabnikov mestnega prostora. Primerjamo podatke iz let 1991, 2001 in 2016 o potovalnih navadah osnovnošolcev, lastništvu osebnih avtomobilov, lokacijah osnovnih šol in velikosti šolskih okolišev ter prometni ureditvi v okolici osnovnih šol. V prispevku ugotavljamo, da rezultati v Sloveniji sovpadajo z ugotovitvami iz tujine. Velike spremembe v potovalnih vzorcih otrok časovno sovpadajo z intenzivno motorizacijo slovenskih mest, ki je dosegla večje razsežnosti kot v marsikateri razvitejši državi. Povečano lastništvo avtomobilov se kaže v njihovi povečani rabi. Aktivnosti, ki trenutno potekajo na šolah na področju urejanja prometa, ne prispevajo k ustavitvi tega trenda. Potrebna bo sprememba v paradigmi prometne varnosti. Ukvarjanje z mobilnostjo otrok mora postati del celostnega prometnega načrtovanja, ki si mora prizadevati za zmanjšanje in umirjanje osebnega motornega prometa v okolici šol z vzpostavljanjem razmer, ki niso prijazne uporabi osebnih motornih vozil in spodbujajo varno rabo aktivnih alternativ.
Ključne besede: aktivna mobilnost, poti v šolo, spremembe potovalnih vzorcev, motorizacija, prometna varnost
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 382; Prenosov: 173
Celotno besedilo (962,70 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1278. Vplivi in posledice prostorske segregacije Romov na mestnih območjih : madžarske študije primeraJenö Zsolt Farkas, Jozsef Lennert, András Donát Kovács, Imre Kanalas, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Avtorji v članku proučujejo prostorsko segregacijo in njene značilnosti v srednje velikih in majhnih mestih v madžarski statistični regiji Južna velika nižina, pri čemer predstavijo glavne značilnosti in gonilne sile segregacije, ki so povezane s postkomunističnim razvojem mest. Sprašujejo se predvsem o tem, kako so segregacijski procesi povezani z etničnimi vprašanji in bivalnimi razmerami ter kaj lahko za rešitev tega problema stori lokalna oblast. Končna ugotovitev je, da je prostorska segregacija v madžarskih kmetijskih mestih pogost pojav. V nekaterih pogledih so tovrstni procesi podobni tistim v Zahodni Evropi in ZDA, vendar se od njih tudi razlikujejo. Izsledki raziskave opozarjajo na pomembnost kompleksnega razmišljanja o družbenem vključevanju, lokalnem načrtovanju in učinkovitejši dodelitvi finančnih sredstev.
Ključne besede: srednje velika mesta, razvoj mest, romska etnična manjšina, prostorska segregacija, postkomunistične države
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 327; Prenosov: 175
Celotno besedilo (697,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1279. Vloga mednarodnih razvojnih strategij pri oblikovanju regionalnih razvojnih strategij : primer HokaidaJuha Saunavaara, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Nacionalne vlade in mednarodne ustanove v zadnjih desetletjih iščejo načine, kako bi odpravile razlike med posameznimi regijami in revitalizirale tiste, katerih razvoj zaostaja za drugimi. Zamisli o najučinkovitejših načinih za doseganje teh ciljev in njihovi primeri izvirajo iz različnih krajev po svetu, njihov vpliv pa se običajno širi tudi drugam. Zato so procesi, povezani s prenosom politik, izjemno pomembni za regionalni razvoj. Avtor te procese v članku proučuje na primeru japonskega otoka Hokaido, in to v obdobju po drugi svetovni vojni, pri čemer posebno pozornost namenja vlogi treh mednarodnih strategij: modelu, ki ga je razvilo javno ameriško podjetje Tennessee Valley Authority, teoriji polov rasti in teoriji industrijskih grozdov. Z izsledki raziskave opozori na veliko pestrost akterjev, ki sodelujejo pri prenosu politik, analizira procese vključevanja zunanjih zamisli v politiko regionalnega razvoja in pokaže na široko paleto virov, iz katerih se akterji lahko učijo
Ključne besede: prenos politik, regionalni razvoj, razvojne strategije, turizem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 366; Prenosov: 181
Celotno besedilo (232,40 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1280. Nenačrtno širjenje mestnih območij in megadogodki : gospodarska rast in nedavno širjenje mesta, ki izgublja svojo konkurenčnost (Atene)Luca Salvati, Marco Zitti, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: V sodobnih mestih se lokalna tekmovalnost za finančne vire krepi bolj kot kdaj koli in vodi v razvoj mest, za katera je značilna pomembna družbenoekonomska preobrazba. V dosedanjih raziskavah so avtorji tesno povezavo med širjenjem mest, družbenoekonomskim razvojem in megadogodki proučevali samo za določena območja in vrste rasti mest, pri čemer so pogosto prezrli vlogo megadogodkov pri krepitvi nenačrtnega širjenja mestnih območij. Atene so kot gostiteljica poletnih olimpijskih iger leta 2004 tipičen primer razvijajočega se mesta, ki gosti megadogodek, in sicer predvsem zaradi tesne povezave med olimpijado, razvojem infrastrukture in nenačrtnim širjenjem mesta. V članku avtorja prikrito razmerje med gospodarskim razmahom kot posledico olimpijskih iger in preveliko liberalnostjo urbanizma povežeta z dolgoročnim nenadzorovanim širjenjem mestnih površin, značilnim za razvoj Aten. Ker so posledične družbenoekonomske razmere omogočile začetni val nenadzorovanega širjenja mestnega območja, jih pojasnjujeta kot šibkost konkurenčnega mesta na slabo načrtovanih in dolgotrajno dereguliranih urbanih območjih, kot je atensko. Podrobna analiza najnovejših razvojnih stopenj gospodarske rasti in nesklenjenega širjenja mestnih površin daje dodaten vpogled v procese nenačrtnega širjenja današnjih mest in pomaga prepoznati morfološke vzorce in družbenoekonomske dinamike, ki so značilne za širjenje mest med izmenjujočimi se cikli gospodarske rasti in recesije.
Ključne besede: širjenje mest, gospodarska rast, infrastruktura, ekonomije alomeracij, turizem
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 343; Prenosov: 169
Celotno besedilo (470,99 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
