61. Problematika naravnega pomlajevanja avtohtonih drevesnih vrst v poplavnih gozdovih ob reki MuriAleksander Marinšek, Lado Kutnar, Danilo Belak, Boštjan Mali, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Obnova nižinskih poplavnih gozdov ob Muri je pomembna tako iz vidika trajnosti in gospodarjenja z gozdovi kot tudi vidika varstva narave. Problematiko naravnega pomlajevanja smo obravnavali v dveh večjih strnjenih predelih ob reki Muri, v Murski šumi in Gornji Bistrici, s skupno površino okrog 600 hektarjev. Analizirali smo pomlajevanje drevesnih vrst v različnih habitatnih tipih gozdov, ki so uvrščeni v območje Natura 2000. V habitatnem tipu 91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja smo ločeno obravnavali dva podtipa (belovrbovje in črnojelševje), ki se ločita po rastiščno-ekoloških in sestojnih značilnostih. Znotraj habitatnega tipa 91F0 Poplavni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi vzdolž velikih rek pa smo izločili bolj vlažne, pogosteje poplavljene sestoje od manj vlažnih, ki ponekod že kažejo težnjo k habitatnemu tipu 91L0 Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi. Za analizo pojavljanja drevesnih vrst v zeliščni in grmovni plasti smo uporabili metodo fitocenoloških popisov in metodo popisovanja mladja. Metodi sta dali razmeroma primerljive rezultate. Z metodo fitocenoloških popisov smo po posameznih habitatnih tipih v povprečju zajeli več drevesnih vrst kot z metodo popisovanja mladja. V vseh tipih oz. podtipih smo v zeliščni in grmovni plasti ugotovili razmeroma majhen delež nosilnih in ciljnih drevesnih vrst. Težave naravne obnove gozdov so v veliki meri posledica neustreznega gospodarjenja v preteklosti, spremembe rastiščnih in hidroloških razmer, povečane gostote divjadi in objedanja pomladka drevesnih vrst, razraščanja invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst in zdravstvenih težav ključnih drevesnih vrst. Ugotavljamo, da razvoj vseh obravnavanih tipov gozdov praviloma ne gre v smeri naravne drevesne sestave in v smeri ugodnega stanja ohranjenosti habitatnih tipov (Natura 2000). Ciljno in čim bolj naravno drevesno sestavo v gozdovih ob Muri bomo dosegli le z aktivnim pristopom, ki bo poleg naravne obnove v veliki meri vključeval tudi umetno obnovo z rastiščem ustreznimi drevesnimi vrstami. Ključne besede: poplavni gozd, nižinski gozd, naravna obnova, pomlajevanje, stanje ohranjenosti, gozdni habitatni tip, Natura 2000 Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 4066; Prenosov: 874
Celotno besedilo (354,73 KB) |
62. Occurrence of invasive alien plant species in the floodplain forests along the Mura River in SloveniaAleksander Marinšek, Lado Kutnar, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background and purpose: The objectives of our study were to identify invasive alien plant species (IAS) in the main Natura 2000 forest habitat types (FHT) along the Mura River in Slovenia, and to estimate their abundance and cover. The aim of our study was to find out a) Which IAS appear in the research forests? b) What is their frequency and cover percentage? c) Whether individual IAS prosper better in some FHT than others? d) What is the correlation between the cover of IAS and the tree layer cover? Materials and methods: We analysed the fidelity of invasive plant species to individual FHT. The studied FHTs along the Mura River were the following: 91E0* (Alluvial forests with Alnus glutinosa and Fraxinus excelsior), 91F0 (Riparian mixed forests of Quercus robur, Ulmus laevis and Ulmus minor, Fraxinus excelsior or Fraxinus angustifolia, along the great rivers) and 91L0 (Illyrian oak-hornbeam forests). Two forest areas of about 600 ha were studied in total. With the intention to calculate number and cover of IAS some statistical analysis was made. In addition, correlations between the abundances of the most present IAS and cover of upper tree layer were carried out. Results: In total, 15 IAS were recorded in studied FHTs. Some species, like Robinia pseudoacacia, Impatiens glandulifera, I. parviflora, Fallopia japonica (incl. F. x bohemica), Erigeron annuus, Ambrosia artemisiifolia, Amorpha fruticosa, Conyza canadensis and Juncus tenuis occur only in one or two FHTs, while some species can be found in all studied FHTs (e.g. Solidago sp.). We found out that the most threatened forests are those with prevailing Salix alba, Alnus glutinosa, Fraxinus angustifolia and Ulmus laevis tree species. Those are the forests of FHT 91E0 which have less dense tree canopies, grow closest to the river and on the wettest sites. We found a statistically significant higher number and cover of IAS in the FHT 91E0 and the lowest number and cover in FHT 91L0. Conclusions: Alluvial forests with Alnus glutinosa and Fraxinus excelsior (FHT 91E0) along the Mura River are most prone to invasion of IAS. The increasing presence of IAS in the study areas seriously affects natural regeneration, stability, and continuity of floodplain forests in all other FHTs in the study area. At the same time the amount of IAS in these forests also depends on management measures and their intensities which accelerate light availability. Some measures and guidelines for managing of these forests with the purpose of reducing IAS impacts are suggested in this study. Ključne besede: non-native plants, riparian vegetation, habitat types, conservation management, forest management Objavljeno v DiRROS: 16.04.2018; Ogledov: 2975; Prenosov: 1581
Celotno besedilo (1,03 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
63. |
64. Razvoj inicialne faze na vetrolomni površini v pragozdnem ostanku Ravna goraAleksander Marinšek, Jurij Diaci, 2004, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zaradi vetroloma je leta 1983 v pragozdnem ostanku Ravna gora na Gorjancih na bukovem rastišču (Cardamini savensi-Fagetum) nastala 5,17 ha velika vrzel. Dejstvo, da je izsledkov o pomlajevanju po velikopovršinskih motnjah v pragozdovih malo, nas je vodilo k temu, da smo leta 2000 analizirali stanje indinamiko pomlajevanja vrzeli. Na treh različnih delih vrzeli smo postavili 15 raziskovalnih ploskev z dimenzijami 15 x 15 metrov, znotraj katerih smo analizirali zmes, razrast dreves, sestojno stanje po IUFRO klasifikaciji, pomladek in grobe lesne ostanke. Posebej nas je zanimalo razmerje med bukvijo (Fagus sylvatica L.) in gorskim javorjem (Acer pseudoplatanus L.). Slednjega je največ na sredini vrzeli. Pod sestojem, ki je zapolnil vrzel, je razvit pomladek bukve in javorja, ki je najgostejši na spodnjem (severnem) delu vrzeli. V pomladku prevladuje bukev. Ugotovili smo, da so bile razmere, ki so se izoblikovale po vetrolomu, bistveno drugačne od tipičnega goloseka. Predstavili smo tudi uporabne izsledke za gospodarjenje v gozdovih na podobnihrastiščih.Special attention is given to the gap, which was created in the virgin forest remnant Ravna gora in 1983 by wind throw. The gap in the optimal phase of almost pure beech and on beech site (Cardamini savensi-Fagetum) was 5.17 ha large. In 2000, owing to a lack of investigations in such conditions, we started to research the development patterns of natural regeneration within the gap. 15 sample plots (15 x 15 m) in three different positions within the gap were established. We analysed tree species mixture, architecture, stand structure according to IUFRO classification, advanced regeneration density andcoarse woody debris.The reserach concentrated in particular on the variability of beech (Fagus sylvatica L.) and sycamore (Acer pseudoplatanus L.) mixture in regard to theposition within the gap. It was found out that sycamore was more abundant than beech in the center of the gap. The advanced regeneration density of beech was much higher than sycamore's, and both species were more abundant in the northern part of the gap. The results suggest that the ecological conditions after the wind throw were different when compared to a clear-cut area of similar size. Useful results for managed forests on similar sites are also presented. Ključne besede: pragozd, Ravna gora, vrzel, mladje, vetrolom, naravna obnova, Fagus sylvatica, Acer pseudoplatanus, virgin forest, gap, wind throw, natural regeneration Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4802; Prenosov: 2132
Celotno besedilo (1,14 MB) |
65. Poročilo o projektni nalogi ManFor C.BD LIFE09ENV/IT/000078, Mejnik 5 : po pogodbi o sofinanciranju projektne naloge LIFE09ENV/IT/000078 "Managing forests for multiple purposes: carbon, biodiversity and socio-economic wellbeing" : št.: MOP 2511-11-25-0026Lado Kutnar, Mitja Ferlan, Andrej Kobler, Maarten De Groot, Urša Vilhar, Marko Kovač, Mitja Skudnik, Matjaž Čater, Aleksander Marinšek, Andreja Ferreira, Boštjan Mali, Špela Planinšek, Milan Kobal, Gregor Meterc, Tom Levanič, Tine Grebenc, Daniel Žlindra, Iztok Sinjur, Saša Vochl, Klemen Eler, Maja Jurc, Andrej Breznikar, Primož Simončič, 2015, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: gospodarjenje z gozdom, biotska raznovrstnost, sestoji, odmrli les, ogljik, dinarsko jelovi-bukovi gozdovi, ManFor, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3292; Prenosov: 1287
Celotno besedilo (46,37 MB) |
66. Poplavni, močvirni in obrežni gozdovi v Sloveniji : gozdovi vrb, jelš, dolgopecljatega bresta, velikega in ozkolistnega jesena, doba in rdečega bora ob rekah in potokihIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Urban Šilc, 2013, strokovna monografija Ključne besede: poplavni gozd, močvirni gozdovi, obrežni gozdovi, listavci, iglavci Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4166; Prenosov: 1335
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
67. Smernice za sonaravno vzgajanje in trajnostno gojenje avtohtonih hitrorastočih drevesnih vrst na projektnem območju kot obnovljivega vira za proizvodnjo energijeGregor Božič, Mitja Černela, Christian Doczekal, Mitja Ferlan, Andreja Ferreira, Melita Hrenko, Igor Köveš, Aleksander Marinšek, Matej Rupel, Mitja Skudnik, Rok Sunko, Richard Zweiler, Peter Železnik, Vlado Bratkovič, 2015, strokovna monografija Ključne besede: elektronske knjige Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 2955; Prenosov: 813
Celotno besedilo (1,53 MB) |
68. Bazoljubno borovje v Sloveniji : združbe črnega in rdečega bora na karbonatni podlagi in rušja v alpskih dolinahIgor Dakskobler, Lado Kutnar, Andrej Rozman, 2015, strokovna monografija Ključne besede: črni bor, rdeči bor, ruševje, Alpe, gozdne združbe, gozdni ekosistemi, gozdne rastline, fitogeografija, albumi Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3756; Prenosov: 1533
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
69. |
70. Rastiščne, vegetacijske in gozdnogojitvene posebnosti v GGE Slovenska BistricaAleksander Marinšek, Mateja Cojzer, Lado Kutnar, Matjaž Čater, Nenad Zagorac, Andrej Breznikar, Matjaž Zupanič, Milan Kobal, 2014, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Ključne besede: gojenje gozdov, vegetacija, gospodarjenje z gozdovi, pomlajevanje gozdov, nižinski gozdovi, poplavni gozdovi, Cigonca, Slovenska Bistrica Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3296; Prenosov: 932
Celotno besedilo (3,59 MB) |