1621. Guanidine modification improves functions of natural RNA-targeting alkaloidsTamaki Endoh, Sagar Satpathi, Yutong Chen, Saki Matsumoto, Tatsuya Ohyama, Peter Podbevšek, Janez Plavec, Kazumitsu Onizuka, Fumi Nagatsugi, Naoki Sugimoto, 2024, izvirni znanstveni članek Objavljeno v DiRROS: 10.06.2024; Ogledov: 291; Prenosov: 219
 Celotno besedilo (1,71 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1622. Jeziki sožitja, jeziki konflikta : mednarodna konferenca2024, druge monografije in druga zaključena dela Povzetek: Ključna beseda znanstvene konference »Jeziki sožitja, jeziki konflikta« je moč kot ključni družbeni proces, saj vsaka družba temelji na vrednotah in institucijah, ki imajo v tej družbi določeno moč. Družbeno razmerje moči se torej formira z močjo, vpeto v družbene institucije. Moč se uveljavlja bodisi s prisilo bodisi s tvorbo pomena na osnovi diskurzov, s katerimi delujejo družbeni akterji. Glavna mehanizma oblikovanja moči sta tako nasilje in/ali demokratični diskurz.
Kako se v večplastni komunikaciji znajdejo manjšinski/priseljenski in periferni jeziki v relaciji z večinskimi/avtohtonimi in centralnimi jeziki? So v preteklosti in danes jeziki pomenili most med različnimi etničnimi skupnostmi ali pa so vodili in vodijo k etničnim in jezikovnim konfliktom? Ali jeziki kot mediji prenosa informacij v različnih sporazumevalnih okoliščinah privedejo do sožitja ali do konflikta med njihovimi posameznimi uporabniki? Kako se posameznik sooča z intenziteto jezika v digitalnem svetu – ga vodi k nasilni ali nenasilni komunikaciji? Nenazadnje pa si je treba zastaviti ključno vprašanje, kako pristope, strategije in metode učenja jezikov, ki spodbujajo ohranjanje razvijanje medkulturnega zavedanja in demokratičnost v večjezičnih skupnostih, vključevati v izobraževalne procese v digitalni dobi.
Na vsa ta vprašanja poskušajo odgovoriti prispevki v treh sekcijah: (1) Narodi in jeziki v prostorih kulturnega stika: dvojezičnost, večjezičnost, raznojezičnost, (2) Intenziteta jezika in (ne)nasilna komunikacija, (3) Didaktika večjezičnosti, nenasilne komunikacije in medkulturne književnosti.
Ključne besede: jeziki v stiku, didaktika, zborniki, povzetki
Objavljeno v DiRROS: 07.06.2024; Ogledov: 437; Prenosov: 253
Celotno besedilo (5,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1623. |
1624. Spremljanje bolnikov in njihovih zdravih svojcev po diagnozi dedne predispozicije za rakaMateja Krajc, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Vsaj pet odstotkov vseh novih diagnoz raka povezujemo z dedno predispozicijo. Posamezniki, ki podedujejo patogeno ali verjetno patogeno različico, so bolj ogroženi, da bodo zboleli za rakom, ki ga povezujemo z določenim dednim sindromom oziroma z okvaro določenega gena. Običajno te posameznike, ne glede na to, ali so že zboleli za rakom ali ne, vabimo na presejalne preglede za rake, za katere so ogroženi. Večinoma je program spremljanja organiziran skladno s trenutno uveljavljenimi mednarodnimi smernicami in konsenzom strokovnjakov na področjih, kjer nimamo dovolj z dokazi podrtih ukrepov zaradi redkosti sindroma. Prav zato velikokrat spremljanje sloni na klinični presoji zdravnika, ki te posameznike obravnava, upoštevajoč splošno zmogljivost, zdravstveno stanje, morebitne pridružene bolezni in pričakovano življenjsko dobo. Zato mnoge države uporabljajo spremljanja v okviru raziskovalnih projektov, kjer se optimalni intervali spremljanja in določitev primernih presejalnih testov za zgodnje odkrivanje raka pri redkih dednih sindromih za raka šele razvijajo. Tako kot je že dokazano pri presejalnih programih za raka, kamor vključujemo splošno populacijo, je tudi pri presejanju bolj ogroženih lahko prisotna psihološka stiska. Med spremljanjem namreč veliko razmišljajo o tem, ali jim bo odkrit rak, zaradi katerega so zboleli in/ali umrli njihovi svojci. V tej populaciji je zato še posebej pomembno, da posameznikom nudimo ustrezno svetovanje pred vključitvijo v program spremljanja, predamo natančen protokol pregledov in predstavimo prednosti in omejitve presejanja in spremljanja ter nudimo ustrezno psihološko pomoč.
Ključne besede: bolniki, genetske preiskave, spremljanje bolnikov, denost
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 334; Prenosov: 157
Celotno besedilo (74,07 KB) |
1625. Spremljanje poznih posledic po zdravljenju raka v otroštvu, mladosti in mladi odrasli dobiUrška Rugelj, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ob izboljšanju preživetja bolnikov z rakom v otroštvu, mladosti in mladi odrasli dobi je spremljanje poznih posledic zdravljenja raka vedno bolj pomembno. V obravnavi bolnikov je v ospredju preventiva, zgodnje odkrivanje in ustrezna obravnava teh posledic za izboljšanje kakovosti življenja preživelih. Pozne posledice delimo na tri glavne sklope: somatske okvare, sekundarne tumorje ter psihološke in socialne težave. Somatske okvare vključujejo bolezni srca, endokrine posledice, okvare pljuč, ledvic, jeter in drugih organov. Najpogostejši sekundarni tumorji so rak dojk, rak ščitnice, rak debelega črevesja in danke, raki centralnega živčnega sistema ter kožni raki. Predstavljamo dejavnike tveganja za nastanek bolezni in priporočila za spremljanje oz. diagnostiko. Poleg somatskih posledic pa je pomembno spremljanje tudi psiholoških posledic ter bolnikovega funkcioniranja v vsakdanjem življenju.
Ključne besede: bolniki, onkološka pediatrija, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 363; Prenosov: 158
Celotno besedilo (52,78 KB) |
1626. Spremljanje bolnikov z malignim limfomom po zaključenem zdravljenjuUrška Rugelj, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Maligni limfomi predstavljajo 2,5-6 % vseh rakov in njihova incidenca predvsem na račun bolnikov z ne-Hodgkinovim limfomom raste. Velik delež bolnikov se povsem pozdravi ali pa doseže dolgotrajne zazdravitve. Prvih pet oz. deset let spremljanja bolnikov po zaključenem zdravljenju opravljajo specializirane ustanove za zdravljenje limfomov in je spremljanje usmerjeno tako v odkrivanje ponovitve bolezni kot iskanje zgodnejših in poznih posledic zdravljenja. Za tem se bolniki spremljajo pri izbranih osebnih zdravnikih. Bolniki, ki so zboleli pred 30. letom, se doživljenjsko spremljajo v ambulanti za sledenje poznih posledic na Onkološkem inštitutu Ljubljana. Sheme preiskav za spremljanje se razlikujejo glede na podtip limfoma in vrsto zdravljenja, ki jo je bolnik prejel. V spremljanju posledic zdravljenja se osredotočamo na dva najpomembnejša vzroka kasnejše zbolevnosti, in sicer srčno-žilne bolezni in sekundarni raki. Spremljanje bolnikov je ključno ne le za nadzor nad maligno boleznijo temveč tudi za ohranjanje kakovosti življenja po ozdravitvi.
Ključne besede: bolniki, limfom, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 561; Prenosov: 143
Celotno besedilo (68,21 KB) |
1627. |
1628. Spremljanje bolnikov s kožnim melanomomBarbara Perić, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) Povzetek: Obravnava bolnikov s kožnim melanomom je eno tistih področji onkologije, ki se je v zadnjem desetletju temeljito spremenilo ob sodobnem sistemskem zdravljenju. Spremembe odpirajo nova vprašanja in ponujajo možnost za dodatne izboljšave obravnave bolnikov ter njihove kakovosti življenja. V prispevku povzeti podatki o epidemiologiji kožnega melanoma skušajo prikazati izziv spremljanja bolnikov v času zdravljenja in po njem ter vzpostavitve programa celostne podpore bolnikov s kožnim melanomom, t. i. survivorshipa.
Ključne besede: bolniki, melanom, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 423; Prenosov: 152
Celotno besedilo (53,21 KB) |
1629. Spremljanje bolnikov po zaključenem zdravljenju raka debelega črevesa in dankeIrena Oblak, Aleksandra Grbič, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Ob rasti incidence raka, vse kompleksnejšem zdravljenju in vse boljši ozdravljivosti ter eksponentni rasti prevalence bodo potrebe po spremljanju bolnikov z rakom le še naraščale. Običajno tradicionalno intenzivno pet- ali več-letno spremljanje (angl. follow-up) bolnikov po zaključku zdravljenja, ki se izvaja v rednih časovnih intervalih v ustanovi zdravljenja ter vključuje poleg kliničnega pregleda tudi različne slikovne in druge preiskave in merjenje tumorskih označevalcev, potrebuje nadgradnjo in spremembe. Izkazalo se je namreč, da tovrstno intenzivno spremljanje bolnikov nima vpliva na izboljšanje preživetja. Pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke vpliva le na zgodnejše odkritje ponovitve bolezni in več reševalnih operacij, vendar pa le-to nima vpliva na preživetje bolnikov. V okviru spremljanja bolnikov bi se morali bolj približati bolnikovim težavam in potrebam in jih obravnavati celostno od postavitve diagnoze raka, pa ves čas zdravljenja in po njem, in to ne le pet let po zaključku zdravljenja. Obravnava bi morala poleg psiho-fizičnih vidikov vključevati tudi socialnoekonomski ter poklicni vidik. Ob tem je nujna tudi opolnomočenost bolnika, saj mora skrbeti za zdrav življenjski slog, znati premagovati stres, depresijo in anksioznost, poznati svojo bolezen in zdravljenje, možne znake ponovitve bolezni, si želeti čim prejšnje vrnitve nazaj v svoje življenje. Vse to pa presega zmožnosti onkologov, nujna bo večja vključenost družinskih zdravnikov in ostalih strokovnjakov.
Ključne besede: bolniki, rak debelega črevesa in danke, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 490; Prenosov: 147
Celotno besedilo (101,11 KB) |
1630. Spremljanje bolnikov z rakom dojk po zaključenem zdravljenjuAndraž Perhavec, Simona Borštnar, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Prevalenca raka dojk hitro narašča, s tem pa tudi breme spremljanja bolnic z rakom dojk. Namen spremljanja bolnic z rakom dojk je odkrivanje zgodnje ponovitve bolezni in novega primarnega raka dojk, obvladovanje kratko- in dolgoročnih posledic zdravljenja in čim hitrejša vrnitev v normalen življenjski ritem, spodbujanje k nadaljevanju morebitnega zdravljenja in promocija zdravega življenjskega sloga. Pogostost kontrol je odvisna od ogroženosti za ponovitev bolezni. Bolnice prva tri leta spremljamo na 3-6 mesecev, od 3. do 5. leta na 6-12 mesecev in nato enkrat letno. Anamneza in klinični pregled sta osnova vsake kontrole, enkrat letno pa opravimo tudi mamografijo. Spremljanje z laboratorijskimi preiskavami, slikanjem prsnih organov, scintigrafijo skeleta, UZ trebuha in drugimi preiskavami ne izboljša preživetja pri asimptomatskih bolnicah, zato te preiskave opravimo le, če so navzoči klinični simptomi in znaki, sumljivi za ponovitev bolezni. V prispevku navajamo predloge za dolgoročno rešitev spremljanja bolnic z rakom dojk.
Ključne besede: bolniki, rak dojk, spremljanje bolnikov
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 622; Prenosov: 203
Celotno besedilo (201,56 KB) |
