221. EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev vurbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji : poročilo o izvajanju projektne naloge : po pogodbi štev. 2330-12-85-004Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Maarten De Groot, Milan Kobal, Lado Kutnar, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, Primož Simončič, 2012, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3452; Prenosov: 971
Celotno besedilo (9,69 MB) |
222. EMoNFUr - Zasnova mreže za spremljanje stanja nižinskega gozda in pogozditev vurbanem prostoru v Lombardiji in urbanega gozda v Sloveniji : poročilo o izvajanju projekta : po pogodbi štev. 356-23/2010-6Andrej Verlič, Mitja Ferlan, Maarten De Groot, Milan Kobal, Lado Kutnar, Mitja Skudnik, Urša Vilhar, Daniel Žlindra, Primož Simončič, 2012, elaborat, predštudija, študija Ključne besede: nižinski gozdovi, urbani prostor, urbani gozdovi, pogozdovanje Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3612; Prenosov: 1225
Povezava na celotno besedilo Gradivo ima več datotek! Več... |
223. An overview of alien Diptera in SloveniaMaarten De Groot, 2013, izvirni znanstveni članek Povzetek: The nonindigenous Diptera occurring in Slovenia are overviewed based on literature data. In total, 18 species belonging to eight Diptera families are alien to Slovenia. Most of the species originate from North America and continental Asia. The first record of an alien Diptera species (Ceratitis capitata (Wiedemann, 1824) (Diptera: Tephritidae)) was made in 1959, but the bulk of the species were recorded for the first time in the last two decennia. Most of the species were found in the pre-Alpine and sub-Mediterranean regions. The distribution and abundance of the alien Diptera are not fully known, as in most cases only the first observations were published. Most of the species are phytophagous and are known pests in agriculture and forestry. A list of expected nonindigenous Diptera species for Slovenia is given. It is suggested that a monitoring system should be developed in order to understand the population dynamics and the impact of the alien species on the ecosystem and economy. Ključne besede: fauna, Diptera, nonindigenous species, Slovenia Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3318; Prenosov: 952
Celotno besedilo (333,78 KB) |
224. Additions and omissions to the list of hoverfly fauna (Diptera: Syrphidae) of SloveniaMaarten De Groot, Roman Luštrik, Tim Faasen, Dare Fekonja, 2010, izvirni znanstveni članek Povzetek: The changes in the checklist of hoverflies of Slovenia are presented. Fifteen species are recorded as new for the fauna of Slovenia: Brachyopa panzeri, Brachypalpus laphriformis, Callicera aenea, Chamaesyrphus scaevoides, Chalcosyrphus valgus, Melangyna lasiophthalma, Meligramma guttata, Merodon aberrans, Parhelophilus frutetorum, Orthonevra intermedia, Platycheirus occultus, Rhingia borealis, Spazigaster ambulans, Sphaerophoria chongjini and Sphaerophoria fatarum. From the species complex of Merodon aeneus, both M. aeneus species A/B and M. aeneus C were recorded. One species, Xylota caeruliventris, was omitted from the checklist because of misidentification. Information on habitat characteristics, range and conservation status is givenfor every new species. Ključne besede: entomology, flies, hoverflies, fauna, new records, Slovenia Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 3611; Prenosov: 949
Celotno besedilo (462,97 KB) |
225. |
226. |
227. |
228. Priporočila za uporabo različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov (Curculionidae: Scolytinae)Maja Jurc, Roman Pavlin, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Tine Hauptman, 2017, strokovni članek Povzetek: V zadnjih desetletjih se v Sloveniji vrstijo številni ekstremni vremenski dogodki, med katerimi sta imela največje razsežnosti in posledice stoletna suša leta 2003 ter žledolom februarja 2014. Klimatologi napovedujejo pojave suš in večjih ujm v Evropi tudi mehanske in fiziološke poškodbe gozdnega drevja. Zlasti v nižinskih sestojih navadne smreke (Picea abies) lahko v prihodnosti pričakujemo tudi večje poškodbe zaradi biotskih dejavnikov, kot so Ips typographus, Pityogenes chalcographus, drugi podlubniki, domači fitoparaziti in invazivni tujerodni škodljivi organizmi. Na področju integralnega varstva gozda (IVG) smo pred novimi strokovnimi izzivi uporabe novega znanja o abiotskih in biotskih poškodbah gozda pri nas in v tujini, hitremu spreminjanju vremenskih razmer v okolju ter vse večjega vnosa tujerodnih škodljivih invazivnih vrst v gozdove. Ta dejstva terjajo razvoj in implikacijo sodobnih strategij IVG (SSIVG). V prispevku obravnavamo pomemben segment IVG: primernost uporabe različnih biotehniških metod in kemičnih sredstev za obvladovanje podlubnikov. Zaradi namnožitve podlubnikov je potrebno izvajanje vseh ukrepov integralnega varstva gozdov. Prednostno in vse leto je treba opravljati sanitarni posek lubadark in odstranjevati s podlubniki napadena drevesa iz gozda, ki mu sledi uničenje podlubnikov. Izjemno pomembna je pravočasnost izvedbe ukrepov, pred izletom nove generacije hroščev, kar terja ustrezno tehnično podporo, usklajenost in dobro organizacijo vseh izvajalcev del. Kot dodatni ukrep za zmanjševanje škode zaradi podlubnikov je na najbolj ogroženih območjih smiselno povečati število feromonskih pasti in nastav v obliki lovnih dreves, lovnih debel in lovnih kupov. Pasti in nastave bi tako uporabljali tudi za zatiranje podlubnikov, vendar le v določenih razmerah. Ker pa v pasti in nastave zajamemo le del populacij roječih hroščev, samo z uporabo teh ukrepov ne moremo ustaviti gradacije podlubnikov. Uporaba insekticidov je pri nas omejena z Zakonom o gozdovih (1993), prav tako je uporaba nevarnih insekticidov prepovedana v FSC certificiranih gozdovih. Uporaba atestiranih insekticidov je smiselna le v omejenem obsegu za imobilizacijo napadenih gozdnih lesnih sortimentov, ki jih ni mogoče odpeljati iz gozda pred izletom nove generacije hroščev. Uporaba insekticidnih mrež (npr. sistemov Trinet(R) in Storanet(R)) ni upravičena zaradi negativnih vplivov na gozdni ekosistem. Ključne besede: Picea abies, podlubniki, Ips typographus, Pityogenes chalcographus, integralno varstvo gozdov, biotehniške metode, insekticidi, Slovenija, navadna smreka Objavljeno v DiRROS: 22.03.2017; Ogledov: 5331; Prenosov: 1205
Celotno besedilo (5,00 MB) |