1341. Socialna stanovanja v predmestjih : nosilci primestne raznolikosti?Ion Maleas, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: V zadnjih letih francoska urbanistična politika zahteva razmislek o možnih povezavah in stičiščih med značilnima in skoraj protislovnima oblikama stanovanjske gradnje: kolektivnimi socialnimi stanovanji in predmestnimi enodružinskimi hišami. V Franciji veljata zakona, ki spodbujata nasprotujočo si dinamiko na stanovanjskem trgu: zakon o solidarnosti in urbani prenovi, sprejet leta 2000, spodbuja gradnjo socialnih stanovanj in od občin zahteva, da dosegajo zahtevano kvoto, zakon o stanovanjih in prenovljenem urbanizmu, sprejet leta 2014, pa pospešuje zasebno gradnjo, da bi se z zgoščevanjem predmestne gradnje omejilo nenačrtno širjenje mest. Zaradi teh dveh nasprotujočih si načrtovalskih pristopov so lokalne oblasti prisiljene izvajati kompleksne politike, katerih uresničljivost je vprašljiva. V članku je avtor predstavil glavna socialna in politična pojma, na podlagi katerih se v Franciji spodbuja gradnja socialnih stanovanj, in sicer pravico do stanovanja in, kar je najpomembnejše z vidika predmestij, socialno raznolikost sosesk. V povezavi s tem je obravnaval pomen socialne raznolikosti za predmestja in predstavil nekaj uspešno izvedenih projektov gradnje socialnih stanovanj v predmestnih soseskah. Članek je zaokrožil z razpravo o možnih metodah reševanja nasprotja med dinamiko gradnje socialnih stanovanj in procesi zgoščevanja zasebne gradnje v predmestjih.
Ključne besede: enodružinske hiše, predmestja, urbanistična politika, socialna raznolikost, socialna stanovanja
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 352; Prenosov: 173
 Celotno besedilo (160,85 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1342. "Hotterdam" : kartiranje družbenih, morfoloških in prostorskih vidikov rotterdamskega mestnega toplotnega otokaHans van der Hoeven, Alexander Wandl, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Klimatologi napovedujejo, da bodo v prihodnjih desetletjih vročinski valovi na Nizozemskem pogostejši. Ob upoštevanju tega dejstva sta avtorja v raziskavi merila mestno toploto in oblikovala model energijske bilance površja v Rotterdamu. Na podlagi geografskega informacijskega sistema (GIS), 3D-modelov in satelitskih posnetkov sta podrobno določila družbene, morfološke in prostorske vidike mesta ter z uporabo hierarhične in multivariatne regresijske analize opredelila povezave med temperaturami in energijsko bilanco površja ter družbenimi, morfološkimi in prostorskimi vidiki. Izsledki raziskave so pokazali povezavo med učinkom mestnega toplotnega otoka in zdravjem ljudi v Rotterdamu, poleg tega sta avtorja statistično pojasnila tudi izjemno visoko umrljivost ljudi, starih 75 let ali več, poleti 2006. Pomembno vlogo pri tem so imeli prostorska zgoščenost starejših prebivalcev, povprečna starost stavb, v katerih so živeli, ter skupni senzibilni in shranjeni toplotni tok. Vidiki, ki najbolje pojasnjujejo rotterdamski toplotni otok, so neprepustnost površja, indeks listne površine, stavbni ovoj, vodne površine in osenčenost. Avtorja sta jih predstavila na dveh t. i. temperaturnih kartah, na podlagi katerih se lahko določijo prednostne naloge pri izvajanju ukrepov prilagajanja podnebnim spremembam.
Ključne besede: Rotterdam, podnebne spremembe, starejši, raba prostora, mestni toplotni otok, morfologija
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 520; Prenosov: 170
Celotno besedilo (415,06 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1343. |
1344. |
1345. |
1346. |
1347. |
1348. Vprašalniki zadovoljstva z bivalnim okoljem : sistematični pregledUrška Smrke, Matej Blenkuš, Gregor Sočan, 2018, izvirni znanstveni članek Povzetek: Zadovoljstvo z bivalnim okoljem je bila v zadnjih desetletjih temeljito raziskovana tema, saj lahko ponudi pomemben vpogled v kakovost bivalnega okolja. Vendar na tem področju še vedno ostaja veliko neodgovorjenih vprašanj in neskladnosti med izsledki raziskav. Ker na razumevanje katerega koli področja znanstvenega raziskovanja pomembno vpliva kakovost metodologije in uporabljenih merskih instrumentov, je namen tega članka pregled trenutnega stanja razvoja in psihometričnih značilnosti najpogosteje uporabljenih metod merjenja zadovoljstva z bivalnim okoljem, in sicer samoocenjevalnih vprašalnikov, ki izhajajo iz pristopa merjenja splošnega zadovoljstva z bivalnim okoljem na podlagi ocenjevanja zadovoljstva s posameznimi vidiki bivalnega okolja. Iz pregleda študij je razvidno splošno pomanjkanje ustrezno razvitih vprašalnikov s preverjeno veljavnostjo, pomanjkljivo poročanje o izvoru, razvoju in psihometričnih značilnostih uporabljenih vprašalnikov ter pogosto pomanjkljivo vlaganje v razvoj in preverjanje veljavnosti vprašalnikov. Ta opažanja so pomembna predvsem za ocenjevanje kakovosti študij in implikacij glede zadovoljstva z bivalnim okoljem, ki izhajajo iz teh študij, poleg tega so to točke, v zvezi s katerimi bi bilo mogoče raziskovalno prakso izboljšati.
Ključne besede: zadovoljstvo z bivališčem, bivanjske razmere, bivališča, subjektivno blagostanje, okoljska psihologija, psihometrija, vprašalniki, merjenje
Objavljeno v DiRROS: 12.08.2025; Ogledov: 329; Prenosov: 180
Celotno besedilo (215,01 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
1349. |
1350. |
