51. Variation in floristic and trait composition along environmental gradients in the herb layer of temperate forests in the transition zone between Central and SE EuropeJanez Kermavnar, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Species- and trait-environment linkages in forest plant communities continue to be a frequent topic in ecological research. We studied the dependence of floristic and functional trait composition on environmental factors, namely local soil properties, overstory characteristics, climatic parameters and other abiotic and biotic variables. The study area comprised 50 monitoring plots across Slovenia, belonging to the EU ICP Forests monitoring network. Vegetation was surveyed in accordance with harmonized protocols, and environmental variables were either measured or estimated during vegetation sampling. Significant predictors of species composition were identified by canonical correspondence analysis. Correlations between plant traits, i.e. plant growth habit, life form, flowering features and CSR signature, were examined with fourth-corner analysis and linear regressions. Our results show that variation in floristic composition was mainly explained by climatic parameters (mean annual temperature, mean annual precipitation), soil properties (pH) and tree layer-dependent light conditions. Trait composition was most closely related with tree layer characteristics, such as shade-casting ability (SCA, a proxy for light availability in the understory layer), tree species richness and tree species composition. Amongst soil properties, total nitrogen content and soil texture (proportion of clay) were most frequently correlated with different species traits or trait states. The CSR signature of herb communities was associated with tree layer SCA, soil pH and mean annual temperature. The floristic composition of the studied herb-layer vegetation depended on temperature and precipitation, which are likely to be influenced by ongoing climate change (warming and drying). Trait composition exhibited significant links to tree layer characteristics and soil conditions, which are in turn directly modified by forest management interventions. Ključne besede: vegetation–environment relationship, floristic composition, life-history traits, herbaceous species, Slovenia Objavljeno v DiRROS: 15.04.2022; Ogledov: 838; Prenosov: 503 Celotno besedilo (2,43 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
52. Tveganja, koristi in upravljanje s tujerodnimi drevesnimi vrstami v alpskem prostoru : rezultati spletne anketeAnica Simčič, Ajša Alagić, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Simon Zidar, Aleksander Marinšek, 2022, izvirni znanstveni članek Povzetek: Prispevek predstavlja mnenja in poznavanje tujerodnih drevesnih vrst (TDV) deležnikov, ki pri svojem delu prihajajo v stik s TDV v gozdnih, urbanih in periurbanih območjih v Sloveniji. Mnenja smo pridobili s spletno anketo v letu 2020, ki je bila v okviru projekta ALPTREES del raziskave v vsaki od petih partnerskih držav (Slovenija, Avstrija, Nemčija, Italija in Francija) alpskega prostora. Analizirali smo odgovore slovenskih deležnikov in tako pridobili informacije o poznavanju, dojemanju in odnosu deležnikov do TDV. S spletnim anketiranjem smo dobili odgovore na vprašanja 120 posameznikov. Z analizo odgovorov smo ugotovili, da večina anketirancev prepoznava TDV in invazivne tujerodne drevesne vrste (ITDV) v Sloveniji. Na splošno anketiranci menijo, da TDV prinašajo tveganje v alpski prostor. Anketiranci so kot najbolj razširjene TDV ocenili robinijo (Robinia pseudoacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pavlovnijo (Paulownia tomentosa), navadno ameriško duglazijo (Pseudotsuga menziesii), rdeči hrast (Quercus rubra) in zeleni bor (Pinus strobus). Med najbolj invazivne TDV uvrščajo robinijo, veliki pajesen, pavlovnijo, octovec (Rhus typhina) in ameriški javor oz. negundovec (Acer negundo). Slaba polovica anketirancev je izrazila srednje veliko zaskrbljenost glede vpliva ITDV, kar četrtina vprašanih pa je zaradi TDV zelo zaskrbljena. Ključne besede: tujerodne drevesne vrste, invazivne tujerodne drevesne vrste, alpski prostor, upravljanje, tveganje Objavljeno v DiRROS: 08.03.2022; Ogledov: 1192; Prenosov: 381 Celotno besedilo (431,99 KB) |
53. Using genomic information for management planning of an endangered perennial, Viola uliginosaKyung Min Lee, Pertti Ranta, Jarmo Saarikivi, Lado Kutnar, Branko Vreš, Maxim Dzhus, Marko Mutanen, Laura Kvist, 2020, izvirni znanstveni članek Povzetek: Species occupying habitats subjected to frequent natural and/or anthropogenic changes are a challenge for conservation management. We studied one such species, Viola uliginosa, an endangered perennial wetland species typically inhabiting sporadi-cally flooded meadows alongside rivers/lakes. In order to estimate genomic diversity, population structure, and history, we sampled five sites in Finland, three in Estonia, and one each in Slovenia, Belarus, and Poland using genomic SNP data with double-digest restriction site-associated DNA sequencing (ddRAD-seq). We found mono-phyletic populations, high levels of inbreeding (mean population FSNP = 0.407-0.945), low effective population sizes (Ne = 0.8-50.9), indications of past demographic ex-pansion, and rare long-distance dispersal. Our results are important in implementing conservation strategies for V. uliginosa, which should include founding of seed banks, ex situ cultivations, and reintroductions with individuals of proper origin, combined with continuous population monitoring and habitat management. Ključne besede: nature conservation, demography, genomic diversity, population genomics, RAD sequencing, Viola Objavljeno v DiRROS: 20.01.2022; Ogledov: 1051; Prenosov: 829 Celotno besedilo (1,49 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
54. |
55. Climate change and disturbances will shape future temperate forests in the transition zone between Central and SE EuropeLado Kutnar, Janez Kermavnar, Anže Martin Pintar, 2021, izvirni znanstveni članek Povzetek: It is expected that climate change as well as abiotic and anthropogenic disturbances will strongly influence temperate forests. Besides changes in the main climate variables, various disturbance factors may significantly worsen conditions for mesic Slovenian forests (SE Europe) dominated by European beech (Fagus sylvatica), Norway spruce (Picea abies) and European silver fir (Abies alba). In Slovenia, the climate has warmed in recent decades, with an average annual rate of increase of about 0.4°C per decade or even more than 0.5°C per decade in summer. In addition, disturbances have caused considerable damage to trees in the most extensive forest types in Slovenia, starting with a widespread ice storm in 2014, followed by bark beetle outbreaks, windthrows and salvage logging interventions. After 2014, salvage logging increased from about one third to two thirds of the total annual felling. Over the last two decades, we have observed a decline in Norway spruce growing stock, with the highest rate of decrease in areas below 500 m a.s.l., and an increasing trend for European beech. Overall, the three dominant species (beech, spruce, silver fir), which together account for more than 70% of the total growing stock, have shown a declining trend over the last 20 years. The patterns observed are broadly consistent with earlier predictions developed for different climate change scenarios and with those reported in many other European countries. Adaptive forest management, which implements close-to-nature silviculture, has been traditionally practised in the region under study and has the potential to play an important role in reducing the risks associated with the impacts of climate change and disturbances in the future. Ključne besede: climate warming, disturbance factors, ice storm, bark beetle outbreaks, spruce decline, salvage logging, tree species composition, temperate forest, Slovenia Objavljeno v DiRROS: 03.01.2022; Ogledov: 936; Prenosov: 756 Celotno besedilo (2,55 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
56. |
57. |
58. Učinki usposabljanj za sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) na tujerodne vrste v slovenskih gozdovihBoris Rantaša, Andreja Gregorič, Lidija Turk, Marija Kolšek, Maarten De Groot, Andrej Verlič, Simon Zidar, Andreja Kavčič, Nikica Ogris, Lado Kutnar, Aleksander Marinšek, Barbara Piškur, Dušan Jurc, Janez Kermavnar, Špela Jagodic, Jana Kus Veenvliet, Judita Malovrh, 2021, strokovni članek Povzetek: Prepoznavanje invazivnih tujerodnih vrst (ITV) na terenu in hiter odziv na nove najdbe ITV v gozdovih sta med ključnimi izzivi gozdarske stroke. Z namenom krepitve zmogljivosti za zgodnje zaznavanje tujerodnih vrst v gozdovih je bilo v okviru projekta Osveščanje, usposabljanje in ukrepanje za invazivne tujerodne vrste v gozdu (LIFE ARTEMIS), ki je potekal v letih 2016-2020, 33 izobraževanj po Sloveniji in eno v tujini. Skupno se je izobraževanj udeležilo 1.059 udeležencev. Izobraževanja so bila izvedena za izvajalce usposabljanj, strokovnjake, lastnike gozdov, prostovoljce in zaposlene v podjetjih, povezanih z gozdom. Izobraževalni cilji usposabljanj so bili doseženi. Analiza samoocenjevalnih vprašalnikov udeležencev izobraževanj je pokazala, da so bili pred usposabljanjem malo do srednje usposobljeni, po usposabljanju pa srednje do dobro. Pred usposabljanjem je manj kot polovica anketirancev vedela, kako se odzvati, ko opazijo ITV v gozdu. Po usposabljanju pa je to vedelo več kot 90 % anketiranih. Po usposabljanju za prenos sistema za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje (ZOHO) v druge evropske države je več kot 80 % anketiranih odgovorilo, da so se naučili nekaj novega o ITV, 79 % anketiranih pa si želi tudi v prihodnje sodelovati v sistemu ZOHO. Udeleženci si v prihodnje želijo predvsem dodatnih znanj na področju prepoznavanja ITV ter več terenskih izobraževanj. V prispevku predstavljamo rezultate spremljanja uspešnosti usposabljanj in razpravo o morebitni potrebi po dodatnih usposabljanjih na področju obveščanja in hitrega odzivanja za tujerodne vrste v gozdnem prostoru. Ključne besede: izobraževanje, invazivke, invazivne tujerodne vrste, sistem za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, anketiranje ciljnih skupin, gozdovi, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 26.10.2021; Ogledov: 1518; Prenosov: 421 Celotno besedilo (582,71 KB) |
59. Poročilo o spremljanju stanja gozdov za leto 2020Mitja Skudnik, Mitja Ferlan, Andrej Grah, Janez Kermavnar, Lado Kutnar, Nikica Ogris, Anže Martin Pintar, Špela Planinšek, Matej Rupel, Primož Simončič, Daniel Žlindra, 2021, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: varstvo gozdov, monitoring, stanje gozdov, zdravstveno stanje krošenj, popis povzročiteljev poškodb, meteorološke meritve, osutost dreves, poročila, Slovenija Objavljeno v DiRROS: 20.07.2021; Ogledov: 1266; Prenosov: 463 Celotno besedilo (15,19 MB) |
60. Terenski priročnik za prepoznavanje tujerodnih vrst v gozdovihLado Kutnar, Aleksander Marinšek, Jana Kus Veenvliet, Dušan Jurc, Nikica Ogris, Andreja Kavčič, Maarten De Groot, Katarina Flajšman, Paul Veenvliet, 2017, slovar, enciklopedija, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid Ključne besede: tujerodne rastline, tujerodne živali, invazivne tujerodne vrste, rastlinska morfologija, habitati, status, podobne vrste, albumi Objavljeno v DiRROS: 15.06.2021; Ogledov: 1067; Prenosov: 710 Celotno besedilo (21,22 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |