431. |
432. |
433. |
434. |
435. |
436. |
437. |
438. |
439. Primerjava izbranih krajinsko-ekoloških kazalcev za gozdove v dveh različnih krajinskih tipihJanez Pirnat, 2015, izvirni znanstveni članek Povzetek: Z analizami sprememb krajinske zgradbe lahko tudi spremljamo, kako to vpliva na ocenjevanje pestrostne vloge gozda. V raziskavi smo ocenili, kateri kazalci za izračunavanje površin, jedrnih con in teženj k združevanju, katerih izračun omogoča program Fragstats 4.2, so najprimernejši glede na naše potrebe, kakšne so njihove omejitve in na kaj moramo biti še posebej pazljivi. Upoštevali smo različno ločljivost vhodnih podatkov ter različna pravila za izračune med rastrskimi celicami. Oboje smo primerjali za gozdove v dveh različnih krajinskih tipih, Kočevske in Slovenske Istre. Kot primerna se izkažeta osnovna kazalca površin CA in PLAND, za zahtevnejše potrebe tudi AREA_AM. Pri oceni jedrnih con sta prav tako najprimernejša osnovna kazalca površin TCA in CPLAND, poleg njiju je uporaben še kazalec števila jedrnih con na enoto površine DCAD, za podrobnejše prostorske ocene jedrnih con pa sta primerna kazalca CORE_AM in DCORE_AM. Pri oceni teženje k združevanju je najbolj uporaben kazalec gostote zaplat PD. Ključne besede: krajinsko-ekološki kazalci Fragstats, gozdovi, pestrostna funkcija Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4669; Prenosov: 2120 Celotno besedilo (1,16 MB) |
440. Stabilnost gozdnih površin v Sloveniji kot kriterij krajinske pestrosti in obstojnostiJanez Pirnat, Andrej Kobler, 2014, izvirni znanstveni članek Povzetek: Stabilnost notranjega okolja gozdov je pomemben kazalec biotske pestrosti na krajinskem nivoju, ko se odločamo o tem, ali bi določene gozdove lahko izkrčili. Zaradi tega smo se odločili, da ocenimo stabilnost notranjega gozdnega okolja v Sloveniji med letoma 1975 in 2012, saj so nam na voljo primerljivo dovolj natančni podatki o gozdni maski za teh 38 let. Štiri vrste sprememb pokrovnosti z gozdom (stabilni negozd, krčitve, zaraščanje in stabilni gozd) pojasnjujemo z empiričnim modelom v obliki odločitvenega drevesa, ki upošteva nadmorsko višino, naklon terena, talni tip, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od gozdnega roba v izhodiščnem letu, oddaljenost vsake celice na rastrski karti od najbližjega naselja v izhodišč- nem letu. Pojasnjevalne modele smo zgradili po metodi strojnega učenja (Quinlan, 1986) z orodjem See5 (www.rulequest. com). Natančnost izbranega modela je znašala 74,65 %. V letu 2012 so stabilni gozdovi, katerih površina se od leta 1975 ni spreminjala, pokrivali 53 % Slovenije. Izmed vseh spremenljivk najbolje pojasnjujeta spremembo rabe začetna oddaljenost od gozdnega roba in deloma naklon terena. Oddaljenost od naselij in nadmorska višina nimata opaznega vpliva. Objavljeno v DiRROS: 12.07.2017; Ogledov: 4601; Prenosov: 2137 Celotno besedilo (768,21 KB) |