291. |
292. Participacija pri udejanjanju ukrepov na ekosistemih temelječega prilagajanja obalnih območjih : pregled literature in analiza primera iz prakseLiliana Vižintin, 2024, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Povzetek: Podnebne in okoljske spremembe predstavljajo vse večje
tveganje za ekosisteme in človeštvo. Koncept na ekosistemih
temelječega prilagajanja na podnebne spremembe zajema
vključitev ukrepov za ohranjanje biotske raznovrstnosti in
ekosistemskih storitev v strategije prilagajanja na podnebne
spremembe na več ravneh in v različnih sektorjih. Namen teh
ukrepov je povečati odpornost, zlasti ranljivih ekosistemov in
skupnosti. Obalna območja Sredozemlja so posebej ogrožena
zaradi dviga gladine morja in stopnjevanja ekstremnih
vremenskih dogodkov, ki so posledica podnebnih sprememb. S
tem se povečuje tudi tveganje za poplave, vdor slane vode in
erozijo obale. Z integracijo ukrepov za prilagajanje in
zmanjševanje tveganja nesreč na lokalni, nacionalni in
makroregionalni ravni je mogoče doseči številne družbenogospodarske in okoljske koristi. Uspešnost ukrepanja je odvisna
predvsem od participacije skupnosti ter vzpostavljanja globlje
ravni sodelovanja pri sooblikovanju in soupravljanju ukrepov.
Na osnovi analize literature smo v prispevku poudarili
pomanjkanje raziskav o participaciji deležnikov pri udejanjanju
ukrepov na ekosistemih temelječega prilagajanja. Z analizo
praktičnega projekta pa smo prikazali uporabnost pristopa
participacije pri načrtovanju prilagajanja obalnih zavarovanih
območij in lokalnih skupnosti.
Ključne besede: ekosistemi, podnebne spremembe, participacija, obalna območja
Objavljeno v DiRROS: 08.11.2024; Ogledov: 142; Prenosov: 652
 Celotno besedilo (21,17 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
293. |
294. |
295. |
296. |
297. |
298. |
299. Vremenski vzorci : pogled na dvajsetletni intenziven monitoring gozdnih ekosistemovSaša Šercer, 2024, izvirni znanstveni članek Povzetek: Podnebne spremembe spadajo med največje izzive zdajšnjega časa s temperaturami zraka, ki se v zadnjih letih pospešeno višajo. Svetovni trend kaže višanje za 0,15 do 0,2 °C v desetletju, pri čemer se Evropa segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. Intenziven monitoring Gozdarskega inštituta Slovenije, ki poteka že dvajset let, je razkril, da se je povprečna temperatura zraka zvišala na vseh desetih merilnih postajah. Največje višanje smo zaznali na postajah Fondek (2,05 °C) in Borovec (1,88 °C), najmanjše pa pri Murski šumi (0,32 °C) in Gropajskih borih (0,55 °C). Glede padavin smo opazili vse pogostejše dnevne ekstreme. Zabeležili smo tudi manjšo količino padavin v spomladanskih in začetnih poletnih mesecih ter povečano v jesenskem obdobju. Čeprav je obdobje dvajsetih let razmeroma kratko za dolgoročne trende, je nadaljnji monitoring izjemno pomemben. Tako bomo lahko bolje razumeli, kako se bodo spreminjale temperature, padavine in drugi vremenski vzorci.
Ključne besede: meteorologija, intenzivni monitoring, podnebne spremembe, temperatura zraka, padavine, gozdna mikroklima
Objavljeno v DiRROS: 07.11.2024; Ogledov: 165; Prenosov: 51
Celotno besedilo (291,72 KB) |
300. |
