1. Cancer burden in Slovenia with the time trends analysisVesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, Katarina Lokar, Katja Jarm, Urška Ivanuš, Tina Žagar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background The aim of our study was to describe cancer burden and time trends of all cancers combined, the most frequent as well as the rare cancers in Slovenia. Patients and methods The principal data source was the population-based Cancer Registry of Republic of Slovenia. The cancer burden is presented by incidence and prevalence for the period 1950%2013 and by mortality for years 1985%2013. The time trends were characterized in terms of an average annual percent change estimated by the log-linear joinpoint regression. The Dyba-Hakulinen method was used for estimation of incidence in 2016 and the projections of cancer incidence for the year 2025 were calculated applying the Globocan projection software. Results In recent years, near 14,000 Slovenes were diagnosed with cancer per year and just over 6,000 died; more than 94,000 people who were ever diagnosed with cancer are currently living among us. The total burden of cancer is dominated by five most common cancer sites: skin (non-melanoma), colon and rectum, lung, breast and prostate, together representing almost 60% of all new cancer cases. On average the incidence of common cancers in Slovenia is increasing for 3.0% per year in last decade, but the incidence of rare cancers is stable. Conclusions Because cancer occurs more among the elderly, and additionally more numerous post-war generation is entering this age group, it is expected that the burden of this disease will be growing further, even if the level of risk factors remains the same as today. Ključne besede: cancer burden, cancer registry, incidence, prevalence Objavljeno v DiRROS: 24.05.2024; Ogledov: 76; Prenosov: 56 Celotno besedilo (557,44 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. |
3. |
4. Načrtovano komuniciranje med epidemijo covid-19 kot del aktivnosti, s katerimi smo uspeli ohraniti udeležbo žensk v programu DORA nad 70%Amela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Kristijana Hertl, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Cveto Šval, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, mediji Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 405; Prenosov: 108 Celotno besedilo (39,61 KB) |
5. Odlično zadovoljstvo žensk s programom DORA : rezultati anonimne anketeMateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Vesna Škrbec, Cveto Šval, Kristijana Hertl, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 401; Prenosov: 110 Celotno besedilo (47,70 KB) |
6. Program DORA – od začetkov do evropsko prepoznanega presejalnega programa za raka dojkKristijana Hertl, Mateja Krajc, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni presejalni program za raka dojk DORA, začetki za izvajanje programa pa segajo v leto 2003. Leta 2007 so na Zdravstvenem svetu sprejeli predlog organiziranega in centralizirano vodenega presejalnega programa, v katerem so ženske vabljene na mamografijo v specializiranih presejalnih centrih in po potrebi opravljajo dodatno diagnostiko v dveh presejalno-diagnostičnih centrih. Program DORA se je postopno širil po državi, od začetne širitve v ljubljanski in mariborski regiji (2010–2013), do končne širitve po celi državi (2014–2018). V programu DORA so ženske v starosti 50–69 let vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkrivanje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so ženske vabljenje na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojk, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 22 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah ter dva presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi evropskih smernic kakovosti in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Program s 74-odstotno udeležbo v zadnjih desetih letih letno opravi več kot 110.000 mamografij in odkrije okrog 650 primerov raka dojk. Zaradi svoje organizacije, informacijske podpore, izobraževalnih in komunikacijskih aktivnosti ter strokovnega nadzora vseh korakov presejanja je evropski primer dobre prakse presejalnega programa. Ključne besede: rak dojke, preventivni programi, javno zdravje Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 460; Prenosov: 144 Celotno besedilo (196,80 KB) |
7. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge. Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 645; Prenosov: 276 Celotno besedilo (328,03 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
8. |
9. Zdrava izbira - organizirana presejanja za raka v SlovenijiKatja Jarm, Dominika Novak-Mlakar, Urška Ivanuš, Tatjana Kofol-Bric, Ana Šinkovec, Mojca Florjančič, Kaja Batista, 2021, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: presejalni programi, preventivni programi, onkologija, javno zdravje Objavljeno v DiRROS: 17.12.2021; Ogledov: 835; Prenosov: 286 Celotno besedilo (1,03 MB) |
10. Zasnova, delovanje in izzivi presejalnega programa DoraKristijana Hertl, Mateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Veronika Kutnar, Maksimiljan Kadivec, 2020, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: onkologija, presejalni programi, rak dojke, obvladovanje raka Objavljeno v DiRROS: 08.04.2021; Ogledov: 961; Prenosov: 323 Celotno besedilo (63,86 KB) |