1. Ocena pridobljenih let življenja v populacijskih presejalnih programih za rakaVesna Zadnik, Maja Pohar Perme, Tina Žagar, Bor Vratanar, Katja Jarm, Katarina Lokar, Maja Jurtela, Sonja Tomšič, 2024, strokovni članek Povzetek: Zaradi možnih negativnih zdravstvenih posledic presejalnih programov in velikih sredstev, vloženih vanje, je pomembno spremljati njihovo učinkovitost. Umrljivost v ciljni populaciji je eden od kazalnikov, ki služi za prikaz dolgoročne učinkovitosti organiziranih populacijskih presejalnih programov – po 10 do 20 letih se pričakuje padec umrljivosti v ciljni populaciji za 20 % do 30 %. Ena od glavnih omejitev kazalnika umrljivosti je, predvsem pri rakih z dobrim preživetjem, da pokaže učinkovitost presejanja šele v daljšem časovnem obdobju. Mnogokrat se zato za oceno učinkovitosti populacijskih presejalnih programov za raka uporablja analiza preživetja, pri kateri so rezultati dostopni prej. Tudi analiza preživetja ima svoje omejitve, saj se lahko v rezultate prikradejo številne pristranosti (npr. pristranost časa trajanja, prednosti in prediagnosticiranja). Nedavno smo slovenski raziskovalci predlagali nov analitični pristop, ki omogoča primerjavo preživetja pri rakih, ki so oz. niso odkriti v presejalnem programu, z upoštevanjem vseh pomembnih pristranosti. Izračunana preživetja so osnova za izračun pridobljenih let življenja, to je mere, ki izraža dodatno število let življenja, ki bi jih osebe preživele zaradi vključitve v presejalni program.V testnem primeru smo ocenili učinke uvedbe Državnega prese-jalnega program za raka dojk DOR A, ki smo ga prvim prebival-kam ponudili leta 2008, na celotno populacijo pa je bil razširjen leta 2018. Ženske, ki so bile povabljene v program DOR A v obdobju 2008–2018, so do leta 2022 pridobile skupaj 90,6 leta življenja, če bi bile v program DOR A že od leta 2008 vključene vse ženske, pa bi pridobile 552,7 leta življenja. Z vsakim dodatnim letom opazovanja, ko posamezne ženske od vključitve v program DOR A preživijo, se seštevek pridobljenih let življenja poveča.Nova metoda bo v pomoč pri upravljanju obstoječih presejalnih programov za raka, njihovi promociji in vrednotenju učinkov pri spremembah presejalnih politik.
Ključne besede: presejalni programi, kakovost, register raka
Objavljeno v DiRROS: 26.07.2024; Ogledov: 133; Prenosov: 73
 Celotno besedilo (2,41 MB) |
2. Breast cancer risk assessment and risk distribution in 3,491 Slovenian women invited for screening at the age of 50 : a population-based cross-sectional studyKatja Jarm, Vesna Zadnik, Mojca Birk, Miloš Vrhovec, Kristijana Hertl, Žan Klaneček, Andrej Studen, Cveto Šval, Mateja Krajc, 2023, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background. The evidence shows that risk-based strategy could be implemented to avoid unnecessary harm in mammography screening for breast cancer (BC) using age-only criterium. Our study aimed at identifying the uptake of Slovenian women to the BC risk assessment invitation and assessing the number of screening mammographies in case of risk-based screening.Patients and methods. A cross-sectional population-based study enrolled 11,898 women at the age of 50, invited to BC screening. The data on BC risk factors, including breast density from the first 3,491 study responders was col-lected and BC risk was assessed using the Tyrer-Cuzick algorithm (version 8) to classify women into risk groups (low, population, moderately increased, and high risk group). The number of screening mammographies according to risk stratification was simulated. Results. 57% (6,785) of women returned BC risk questionnaires. When stratifying 3,491 women into risk groups, 34.0% were assessed with low, 62.2% with population, 3.4% with moderately increased, and 0.4% with high 10-year BC risk. In the case of potential personalised screening, the number of screening mammographies would drop by 38.6% com-pared to the current screening policy. Conclusions. The study uptake showed the feasibility of risk assessment when inviting women to regular BC screen-ing. 3.8% of Slovenian women were recognised with higher than population 10-year BC risk. According to Slovenian BC guidelines they may be screened more often. Overall, personalised screening would decrease the number of screening mammographies in Slovenia. This information is to be considered when planning the pilot and assessing the feasibility of implementing population risk-based screening.
Ključne besede: breast cancer screening, personalised screening, risk assessment, mammography
Objavljeno v DiRROS: 25.07.2024; Ogledov: 99; Prenosov: 121
Celotno besedilo (1,86 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
3. Prepoznavanje ogroženosti za nastanek raka dojk na mamografskih slikahŽan Klaneček, Andrej Studen, Katja Jarm, Mateja Krajc, Miloš Vrhovec, Robert Jeraj, 2024, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: Za prehod s populacijskega na personalizirano presejanje za raka dojk je v prvi vrsti potrebno natančno prepoznavanje ogroženosti za razvoj raka dojk. Standardni modeli, ki temeljijo na klasičnih značilkah, niso najbolj zanesljivi. Z razvojem umetne inteligence, predvsem na področju globokega učenja, se je izkazalo, da modeli, ki so naučeni na mamografskih slikah, dosegajo signifikantno boljše rezultate pri napovedovanju ogroženosti. Trenutno je najboljši model za napovedovanje ogroženosti MIRAI, ki je bil uspešno validiran na različnih populacijah. A vendar so rezultati še daleč od popolnih in možnosti za izboljšave je ogromno, predvsem na področju razširitve uporabnosti modela za različne proizvajalce mamografskih aparatov, vključevanja longitudinalnih sprememb in uporabe segmentiranih slik dojke.
Ključne besede: obvladovanje raka, presejalni programi, rak dojk, mamografija
Objavljeno v DiRROS: 06.06.2024; Ogledov: 241; Prenosov: 110
Celotno besedilo (85,28 KB) |
4. Cancer burden in Slovenia with the time trends analysisVesna Zadnik, Maja Primic-Žakelj, Katarina Lokar, Katja Jarm, Urška Ivanuš, Tina Žagar, 2017, izvirni znanstveni članek Povzetek: Background The aim of our study was to describe cancer burden and time trends of all cancers combined, the most frequent as well as the rare cancers in Slovenia. Patients and methods The principal data source was the population-based Cancer Registry of Republic of Slovenia. The cancer burden is presented by incidence and prevalence for the period 1950%2013 and by mortality for years 1985%2013. The time trends were characterized in terms of an average annual percent change estimated by the log-linear joinpoint regression. The Dyba-Hakulinen method was used for estimation of incidence in 2016 and the projections of cancer incidence for the year 2025 were calculated applying the Globocan projection software. Results In recent years, near 14,000 Slovenes were diagnosed with cancer per year and just over 6,000 died; more than 94,000 people who were ever diagnosed with cancer are currently living among us. The total burden of cancer is dominated by five most common cancer sites: skin (non-melanoma), colon and rectum, lung, breast and prostate, together representing almost 60% of all new cancer cases. On average the incidence of common cancers in Slovenia is increasing for 3.0% per year in last decade, but the incidence of rare cancers is stable. Conclusions Because cancer occurs more among the elderly, and additionally more numerous post-war generation is entering this age group, it is expected that the burden of this disease will be growing further, even if the level of risk factors remains the same as today.
Ključne besede: cancer burden, cancer registry, incidence, prevalence
Objavljeno v DiRROS: 24.05.2024; Ogledov: 255; Prenosov: 225
Celotno besedilo (557,44 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. |
6. |
7. Načrtovano komuniciranje med epidemijo covid-19 kot del aktivnosti, s katerimi smo uspeli ohraniti udeležbo žensk v programu DORA nad 70%Amela Duratović Konjević, Vesna Škrbec, Kristijana Hertl, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Cveto Šval, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, mediji
Objavljeno v DiRROS: 03.02.2023; Ogledov: 553; Prenosov: 137
Celotno besedilo (39,61 KB) |
8. Odlično zadovoljstvo žensk s programom DORA : rezultati anonimne anketeMateja Kurir-Borovčić, Katja Jarm, Miloš Vrhovec, Veronika Kutnar, Lucija Kolar, Katarina Torkar, Vesna Škrbec, Cveto Šval, Kristijana Hertl, 2022, objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci Ključne besede: onkologija, rak dojke, kemoterapija
Objavljeno v DiRROS: 27.01.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 148
Celotno besedilo (47,70 KB) |
9. Program DORA – od začetkov do evropsko prepoznanega presejalnega programa za raka dojkKristijana Hertl, Mateja Krajc, Katja Jarm, Mateja Kurir-Borovčić, 2022, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Povzetek: V Sloveniji od leta 2008 deluje Državni presejalni program za raka dojk DORA, začetki za izvajanje programa pa segajo v leto 2003. Leta 2007 so na Zdravstvenem svetu sprejeli predlog organiziranega in centralizirano vodenega presejalnega programa, v katerem so ženske vabljene na mamografijo v specializiranih presejalnih centrih in po potrebi opravljajo dodatno diagnostiko v dveh presejalno-diagnostičnih centrih. Program DORA se je postopno širil po državi, od začetne širitve v ljubljanski in mariborski regiji (2010–2013), do končne širitve po celi državi (2014–2018). V programu DORA so ženske v starosti 50–69 let vsaki dve leti pisno povabljene na presejalni pregled z mamografijo, ki omogoča odkrivanje še netipnih sprememb v dojki. Ob sumljivih spremembah na mamografiji so ženske vabljenje na nadaljnjo obravnavo, če je odkrit rak dojk, pa tudi na zdravljenje. Od 2018 v okviru programa deluje 22 mamografov v 16 stacionarnih in 3 mobilnih presejalnih enotah ter dva presejalno-diagnostična centra za nadaljnjo obravnavo žensk in zdravljenje v presejanju odkritih rakov. Program DORA deluje v skladu z visokimi standardi evropskih smernic kakovosti in zagotavlja enako obravnavo za vse udeleženke v katerikoli presejalni enoti v Sloveniji. Cilj presejalnega programa je ob vsaj 70-odstotni udeležbi žensk doseči znižanje umrljivosti za rakom dojk v ciljni populaciji za 25–30 %. Program s 74-odstotno udeležbo v zadnjih desetih letih letno opravi več kot 110.000 mamografij in odkrije okrog 650 primerov raka dojk. Zaradi svoje organizacije, informacijske podpore, izobraževalnih in komunikacijskih aktivnosti ter strokovnega nadzora vseh korakov presejanja je evropski primer dobre prakse presejalnega programa.
Ključne besede: rak dojke, preventivni programi, javno zdravje
Objavljeno v DiRROS: 22.12.2022; Ogledov: 605; Prenosov: 181
Celotno besedilo (196,80 KB) |
10. Programske smernice DORAMateja Kurir-Borovčić, Amela Duratović Konjević, Katja Jarm, Katarina Nagode, Maksimiljan Kadivec, Zvonka Kastelic, Veronika Kutnar, Andraž Perhavec, Barbara Skubic-Vengušt, Stanka Sabo, Špela Sitar, Stančka Suljić, Cveto Šval, Anastazija Šelih, Vesna Škrbec, Miloš Vrhovec, Sonja Tomšič, Katarina Torkar, Urban Zdešar, Kristijana Hertl, 2022, strokovna monografija Povzetek: Državni presejalni program za raka dojk DORA (v nadaljevanju: program DORA) vabi ženske med 50. in 69. letom vsaki dve leti na presejanje z mamografijo, katerega cilj je zmanjšati umrljivost za rakom dojk v ciljni populaciji za 25 do 30 odstotkov. Nosilec programa DORA je Onkološki inštitut Ljubljana. Presejalno mamografijo opravlja 16 javnih zdravstvenih zavodov po Sloveniji na 20 digitalnih mamografih s kadri, ki so za svoje delo posebej usposobljeni. Dodatno diagnostiko in zdravljenje raka dojk, odkritega v presejanju, izvajata presejalno-diagnostična centra na Onkološkem inštitutu Ljubljana in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Te programske smernice opredeljujejo presejalno politiko programa DORA, postopek obravnave žensk, organizacijo in dejavnosti programa DORA. Delijo se na upravljalske, zdravstvene in druge storitve. Sestavni del teh programskih smernic je tudi določitev strokovnega nadzora, ki se opravlja v presejalnem programu, ter podrobnejši Standardni operativni postopki (SOP) delovanja programa DORA. Sestavni del tega dokumenta so tudi Protokoli in priloge.
Ključne besede: rak dojke, programske smernice, presejalni programi, svetovanje
Objavljeno v DiRROS: 08.12.2022; Ogledov: 804; Prenosov: 333
Celotno besedilo (328,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
